Hrvaška ekipa pred začetkom iskanja

Sredi aprila so se v Ljubljani zbrali reševalci iz petih držav. Preizkusili so se na mednarodni vaji, ki so jo pripravili Društvo vodnikov reševalnih psov Slovenije (DVRPS) in oddelek za zaščito, reševanje in civilno obrambo Mestne občine Ljubljana (MOL). Reševalni timi so morali v dveh dnevih opraviti deset preizkušenj, ki so od njih zahtevale veliko znanja, trdega dela, sposobnosti, kondicije in še česa. Vaja je bila pomembna, ker je bila umeščena na urnik strokovnih prireditev Mednarodne organizacije reševalnih psov (IRO), še bolj pa zato, da so reševalci preverili svojo pripravljenost in kakovost svojega dela primerjali s kolegi.

21 reševalnih ekip, v katerih so bili po trije timi (vodniki in njihovi psi), je moralo v dveh dnevih opraviti deset preizkušenj (tri iskanja v ruševini in dve pogrešanih v naravi, orientacijo, vrvno tehniko, nudenje prve pomoči, sled in vožnjo s čolnom). Da so bili uspešni, so morali poiskati najmanj 70 odstotkov skritih markerjev. Uspešnih je bilo devet ekip, med njimi pet slovenskih. Slovenci smo na vaji imeli šest ekip – dve iz Enot reševalnih psov Slovenije, dve so imeli DVRPS, dve pa Klub vodnikov reševalnih psov iz Kranja. Tri ekipe so imeli čehi, pet Nemci in pet Avstrijci ter dve Hrvati.

Iskanje v ruševini

Pri iskanju na treh različnih ruševinah (dve sta bili v nekdanji tovarni koles Rog, ena pa v nekdanji trgovini Astra) reševalci niso vedeli, koliko markerjev imajo skritih. A to se ni zdela največja težava, saj so bila delovišča precej velika in zahtevna. Na zunanjem delovišču v Rogu je bilo poleg velikosti terena in različnih stavb, ki jih je bilo treba preiskati, delo dodatno oteženo zaradi številnih ljudi, ki so se neprestano sprehajali sem in tja. Prav tako so si svoj "štab" tik ob delovišču postavili markerji. Morda je bil odprt ogenj v železni posodo res namenjen zgolj temu, da markerji niso bili lačni (ves čas so si namreč pekli hrenovke), pa se je bolj zdelo, da hočejo otežiti delo psom. Verjetno bi marsikateri raje pojedel dišečo hrenovko, kot pa iskal skrite markerje. Ampak psi na množico ljudi in na hrenovke sploh niso reagirali.


Po iskanju

Vsak del delovišča je imel svojo značilnost. Teren desno od vhoda je bil precej zaraščen, psi so morali v stavbo po lestvi (prav zanimivo je bilo gledati, kako so različni reševalci svoje pse prepričevali, naj le splezajo gor), nekateri markerji so bili skriti na višini. Na drugi strani so bile lope in prostori polni neprijetnega in ropotajočega materiala ter sodov. Motečih elementov je bilo tako na deloviščih več kot dovolj (markerji na iskanju v naravi so srečali celo medveda – a vodja vaje Robert Kus je med smehom zatrdil, da organizatorji pri tem niso imeli prstov vmes). Zanimivo pa je bilo opazovati predvsem vodnike, kako sodelujejo s svojimi štirinožci.

Štab na Igu

Štab reševalcev je bil v izobraževalnem centru Ig. Tudi tam je bilo precej pestro, saj so reševalci čakali na nove preizkušnje in si na toplem soncu "polnili baterije" za naslednjo peizkušnjo.


Počitek pred novimi nalogami

Da je vaja tekla brezhibno, je skrbelo sto ljudi – gasilcev, skavtov, organizatorjev. Logistična podpora je zato delovala brez napak, vsi reševalci so bili na svojih deloviščih pravočasno. Na Igu so bili na kupu tudi organizatorji, med njimi vodja vaje Robert Kus z MOL. Povedal je, da je bila letošnja vaja uradno deveta po vrsti. Namen vseh desetih nalog, ki so jih želeli organizatorji čim bolj približati realnosti, je bilo timsko delo in ne delo posameznikov. "To pa pomeni čim več nalog v čim krajšem času, kjer ekipe ne vedo natančno, koliko ponesrečenih morajo poiskati. Napor, daljše iskanje in negotovost so namreč trije dejavniki, ki se pojavljajo tudi v realnosti," je pojasnil Kus.
Vaja je bila mednarodna, kar je po njegovih besedah pomembno tudi zato, da reševalci med seboj primerjajo pripravljenost in kakovost različnih ekip iz različnih držav. "Vaja pa je bila pomembna tudi zato, da oblikujemo mednarodno mrežo reševalcev, ki se lahko zbere tudi ob večjih mednarodnih katastrofah," je še pojasnil vodja vaje.

Merjenje uspešnosti

Sodnike so navdušili dobro pripravljeni timi, poleg njihovega dela pa so pri uspešnosti odtehtali predvsem najdeni markerji. Skupno je bilo pogrešanih 13 ljudi, za uspešno opravljen preizkus pa so jih morali najti najmanj devet. Med 21 ekipami je bilo uspešnih le devet. Med njimi tudi pet slovenskih. Najslabše so se reševalci odrezali na dva kilometra dolgi in dve uri stari sledi, kjer sta bila pred končnim ciljem (markerjem) skrita dva predmeta. Večina psov pa je bila neuspešna. Nekatere reševalce (predvsem tiste brez kondicije) pa je precej zdelal tudi polurni orientacijski pohod.

Vaja se je tako končala z dobrimi vtisi in obiskom pomembnih gostov na zaključku. Reševalce so namreč pozdravili predsednik republike Janez Drnovšek, ljubljanska županja Danica Simšič in francoska veleposlanica v Sloveniji Dominique Gazuy. Še pomembnejši pa so bili verjetno občutki reševalcev, ki so se po še eni opravljeni preizkušnji utrujeni vrnili domov.


Pasji počitek

Preberi tudi članek na: www.erp-obala.com
Za mojpes.net pripravila Tina Lekan