Zgodovina te priljubljene igrače sega v prvo polovico prejšnjega stoletja, ko je pekarsko podjetje iz zvezne države Connecticut, ZDA, pripravljalo znane ameriške pite na okroglih kovinskih podstavkih z vtisnjenim napisom "Frisbie's Pies". Pite so bila priljubljena hrana študentov, ki so hitro ugotovili, da kovinski podstavki lepo jadrajo skozi zrak. Metanje in lovljenje podstavkov je postala redna študentska zabava.

Leta 1948 je na tržišče prišel prvi plastični frisbi, ki ga je izdelal in patentiral Walter Frederick Morrison s prijateljem. Rekreativno se je z metanjem frisbija ukvarjalo veliko predvsem mladih ljudi in otrok, hitro pa je to preraslo v pravi šport in leta 1964 se je na tržišču pojavil tudi prvi profesionalni model.



Za različne oblike tega športa so razvili različne modele.



Leta 1968 je ameriška mornarica veliko denarja namenila raziskavam in testiranju tega športnega rekvizita v vetrovniku. Z računalniki in kamerami so spremljali različne modele, ob koncu testiranj pa so skonstruirali posebno napravo, ki je frisbi izstrelila z veliko hitrostjo.

Frisbi se je razširil po vsem svetu in našel privržence tudi med lastniki psov. Rodile so se nove oblike tega športa in ponekod že dolgo organizirajo različna tekmovanja. Psi so zaradi svojih sposobnosti idealni partnerji, že prirojeno hitrost in odlične reflekse z malo vadbe pri lovljenju frisbija spremenijo v vrhunsko predstavo.

Kako začeti? Zelo enostavno. Kupiti morate frisbi in imeti psa, ki uživa v igrah z vami. Za začetek naj bo frisbi iz mehkejšega materiala, da pes pri lovljenju ne doživi bolečine ob stiku s trdim predmetom. Žival mora biti zdrava, telesno razvita in zdravega okostja. Če boste pri vadbi upoštevali nekaj osnovnih pravil, do poškodb ne bo prihajalo.

Pred začetkom vadbe morate vedeti, kakšne so sposobnosti vašega psa, kar je odvisno tudi od velikosti. Majhnemu psu ne boste metali previsoko in predaleč, velikemu ne preblizu in tik nad tlemi.

Pes mora biti vodljiv in vam ne sme uhajati. Če vam pobegne, kadar odpnete povodec, si za vadbo izberite ograjene terene ali pa delajte na domačem vrtu. Dobro je, da je vsaj delno naučen prinašanja predmeta. Frisbi ne sme postati predmet za grizenje, vlečenje in samostojno igranje, ampak rekvizit, ki ga uporabite samo na terenu za igro s psom. Vedno vadite pri dnevni svetlobi, nikoli pred ovirami, zidovi, drevesi. Delajte na terenu, kjer boste sami in ne bo možnosti, da bi se več psov steplo zaradi leteče igrače.

Od vsega je najbolj pomembna podlaga. Vadba naj poteka na dobri travnati podlagi in ravnem terenu. Pred začetkom preglejte tla, odstranite morebitne črepinje ali druge predmete, na katerih bi se pes lahko poškodoval. V ruši ne sme biti nobenih lukenj, jam ali razpok, v katere bi se lahko zagozdila taca psa.

Začetni meti naj bodo v smeri naprej od psa, da najprej pridobite njegovo pozornost in zanimanje za predmet. Večini se zanimanje hitro zbudi in leteči frisbi začnejo loviti. Višina meta naj bo vedno malo nad glavo psa, razdalja kratka. Ko mu bo nekajkrat uspelo frisbi uloviti, boste razdaljo in višino stopnjevali. Kasneje vas bo začel priganjati k hitrejšemu metanju in smer metov boste lahko začeli spreminjati.

Pri psih, ki ne pokažejo velikega interesa, začnite delati na drugačen način. Frisbi nekajkrat vrzite s kratke razdalje naravnost proti psu. Pri naslednjih metih vrzite tako, da se bo višina stopnjevala od začetka meta proti zaključku letenja tako, da bo frisbi na najvišji točki nad psom in da se bo let nadaljeval preko psa naprej. Večina psov nagonsko steče za letečim predmetom in ga poskuša ujeti.

Igra s frisbijem ima tri dele:
1. met
2. lovljenje
3. prinašanje

Met
Pri nadaljevanju vadbe, ko se bo pes že naučil loviti frisbi, se boste začeli obnašati bolj profesionalno. Psu ukažete "sedi", desničarji se postavite na desno stran psa, levičarji na levo. Na ta način bo pes lažje videl vašo roko s frisbijem in že vnaprej predvidel možno smer leta. Ja, trenirani psi so tega sposobni. Frisbi primite s palcem, kazalcem in sredincem ter ga vrzite z rahlim gibom roke. Razne oblike metov (pod roko, med nogami, iz obrata, izza hrbta, iz počepa, itd.) boste kasneje postopno dodajali in stopnjevali težavnost.

Lovljenje
Pravilni meti ob zatišju ali rahlem vetriču bodo poskrbeli, da bo pes zelo hitro razvil občutek za pravočasen skok, pravo višino in pravočasen "ugriz" v frisbi. Na začetku mečite frisbi samo tako visoko, da psu še ne bo treba skakati. Višino boste postopno prilagajali.

Prinašanje
Ta obsega dva dela:
- prinesi
- spusti

Prinesi
Najlažje vam bo, če je pes že naučen prinašanja predmeta. Če ga tega še niste naučili, najprej vadite z drugo igračo, potem pa preidite na prinašanje frisbija. Po vsakem uspešnem prinašanju psa pohvalite in nagradite.

Spusti
Kadar pes na začetku vadbe frisbija ne bo hotel spustiti, z njim trgujte (ponudite mu nadomestno igračo ali priboljšek) ter vključite ukaz "spusti". Vsako uspešno spuščanje na ukaz nagradite z novim metom. Doslednost in odločnost se bo obrestovala in kmalu bo dovolj samo še ukaz. Ko pa bo pes imel za seboj veliko treningov, bo frisbi sam od sebe spustil v vaše roke in čakal na naslednji met.

Nekateri boste zadovoljni z manjšo natančnostjo pri prinašanju in boste dovolili psu spustiti frisbi na tla. Tudi to je v redu, pomembno je, da se oba zabavata.

Vsakodnevna vadba bo pospešila mentalno aktivnost in fizično krepila telo. Pes bo postajal atlet in kmalu bodo redki položaji, v katerih frisbija ne bo ujel. Igro pa prekinite pravočasno, ko bo psu še zelo zanimiva. Uživajte!

Danica Simončič
Vir za zgodovino frisbija: Wikipedija