ZBIRANJE PODPISOV PROTI UPORABI PIROTEHNIčNIH SREDSTEV in VLOGA ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE

Pri akciji je zelo uspešno sodelovala tudi naša defektologinja Tatjana Dobnik, ki je požrtvovalno obravnavala vsakega učenca, ki se je "spozabil".

Na njena vrata je trkalo vse več učencev, predvsem učenk. Tožili so, da jim na poti v šolo ali iz nje sošolci mečejo petarde in da so prestrašeni. Vendar pa petarde niso padale samo pod noge, temveč tudi na šolske torbice, bunde,... Bile so tudi situacije, ko so se učenci, ki so nosili petarde v šolo, med sabo skregali. Bili so prepričani, da jim je nekdo ukradel petarde iz šolske torbice. Tudi pretepi zaradi tega niso bili nobena izjema.

Že pred realizacijo teh ur so učenci na ta način sami klicali "na pomoč".
Skozi razgovore s temi učenci se je metanje petard zmanjšalo vsaj v času pouka. Da med učenci ne bi prihajalo do obračunavanj, smo uporabnike petard vključili v zbiranje podpisov proti uporabi pirotehničnih sredstev. S številom zbranih podpisov so vsak dan seznanjali šolsko defektologinjo in mentorico biološkega krožka. Ob tem sta jih opominjali na cilje te akcije in jih zmotivirali, da so z zbiranjem podpisov nadaljevali. Bili so namreč dnevi in situacije, ko so učenci obupovali. Defektologinja jim je na podlagi analize posameznih situacij svetovala, kako naj pristopijo k ljudem, kako naj jim akcijo zbiranja podpisov sploh predstavijo oziroma kakšen je namen te akcije, kaj želimo z njo doseči.

Podpise, vseh so zbrali 431 ter 4 izjave, so zbirali tako, da so hodili od vrat do vrat. Vsak od učencev je zbiral podpise v svoji ulici oziroma območju, ki mu je bil znan in domač. Odzivi ljudi so bili različni. Nekateri so bili prijazni, jih celo pogostili, z njimi izmenjali mnenja, drugi pa so jim že takoj zaloputnili vrata pred nosom. Na splošno lahko rečemo, da je bil odziv ljudi pozitiven. Predvsem pri starejših ljudeh, ki so že z negodovanjem nad metanjem petard jasno pokazali svoja mnenja.

Zavedamo se, da učencem pri opravljanju tega dela ni bilo vedno lahko. Še toliko bolj, ker so bili učenci tudi sami uporabniki pirotehničnih sredstev. Kljub temu, da so pri sami akciji zbiranja podpisov nastopili kot nasprotniki uporabe, pa ne moremo trditi, da petard niso več metali. Trdimo pa lahko, da so učenci v zvezi s to problematiko v vse manjšem številu prihajali k šolski defektologinji.

Akcijo je podprla in pri njej veliko pomagala tudi ga. ravnateljica Antonija Setnikar. Z učenci se je veliko pogovarjala o tej tematiki in pripomogla k uspehu. Pomagala je tudi pri sodelovanju s policijo.