PRAKTIčNI DEL

Učna ura za učence višjih razredov
(7. in 8. razred)

Zamislili smo si, da mora biti učna ura za učence 7. in 8. razredov krajša in da moramo pustiti vrstnikom čas tudi za njihove komentarje. To se je kasneje izkazalo kot pametna odločitev, saj je večina učencev pokazala, kako so proti uporabi pirotehničnih sredstev, polovica učencev še ni vrgla petarde. Za bolj problematične so se izkazale rakete, vendar le-te vedno spuščajo v spremstvu odrasle osebe, tako da se nevarnost same poškodbe že takoj zmanjša.

Odločili smo se, da v nalogi predstavimo samo del fotografij, saj jih je nekaj tako pretresljivih, da smo jih tudi sošolcem predstavili samo od daleč. So pa te slike imele največ uspeha. Sošolce so šokirale in jim dale možnost razmisleka.

Sama učna ura pa je potekala takole:

Za uvodno motivacijo je mentorica predstavila peticijo Zveze društev proti mučenju živali Slovenije. Pogovor je nato stekel sam.

Mentorica je vodila razgovor v smer, kako se varujemo pirotehničnih sredstev, predstavila je preprosto kemično zgradbo pirotehničnih sredstev, kako delujejo in predvsem kje in kako jih izdelujejo. Kmalu so sošolci prišli do ugotovitve, da so ti izdelki pretežno izdelani na Kitajskem, Tajskem in drugih nerazvitih jugovzhodnih azijskih državah. Največkrat jih izdelujejo otroci. Vsi smo že v medijih zasledili novice, da se veliko nesreč zgodi ravno v teh tovarnah. Sošolci so pritrdili mentoričinim izjavam in zaključili, da nihče ne more jamčiti za kvaliteto in varnost pri uporabi pirotehničnih sredstev. Tu se je takoj pokazal drug problem, da kljub strogemu zakonu o prodaji teh izdelkov, ga v večini primerov prodajalci ne spoštujejo. Že učenci petih razredov so znali točno navesti imena prodajaln v Fužinah in BTC-ju, kjer so petarde lahko kupovali sami, brez spremstva starejših. O tovrstni prodaji pirotehničnih sredstev je mentorica obvestila policijo v Polju. Obljubili so, da bodo ukrepali, vendar povratne informacije nismo dobili. Sošolci pa so opozorili še na en problem. Opazili so nekaj poškodovanih muc. Vzrok poškodbam bi lahko bile petarde (poškodbe v območju analne odprtine). Tudi o tem problemu smo obvestili policijsko postajo Polje in moramo povedati, da so policisti redno kontrolirali to področje.

Mentorica je nato učencem predstavila in razložila trpljenje živali ob pokanju petard. Poudarila je, da ob pokanju najbolj trpijo psi, ki so zaprti, in lahko od stresa, ki se pojavi kot posledica pokanja petard, tudi poginejo. Ob pokanju petard namreč nimajo možnosti umika na varno. Sošolci so nato povedali, kako trpijo njihove živali in kako ukrepajo, da bi jih zaščitili. Ob tem pogovoru so tudi tisti, ki mečejo petarde, spoznali, da večina sošolcev ne odobrava njihovih dejanj, ter da vse skupaj ni tako zabavno, kot se to zdi njim. Pogovor je nato tekel o tem, kako se živali ob stresu, ko bežijo, lahko poškodujejo. V tem delu pogovora smo se aktivno vključevali tudi člani krožka.
Ob obisku Veterinarske klinike nas je veterinarka seznanila tudi s poškodbami, ki smo jih pri učni uri predstavili sošolcem: tek živali pod avtomobile, skakanje preko ograj-živali se porežejo, živali se izgubijo in ne znajo domov. Sošolci si tudi niso predstavljali, kako ob pokanju petard trpijo živali, ki živijo v divjini. Pokanje npr. preplaši ptice, ki se ob begu tudi poškodujejo, prebudi živali iz zimskega spanja. Potem se pomladi prebudijo prezgodaj, ko še ni hrane zanje in poginejo.