PRAKTIčNI DEL

Učna ura za učence nižje stopnje

Pri tej učni uri smo se zavedali, da potrebujemo drugačen pristop k izpeljavi učne ure. Mentorica nam je predlagala, da bi k svoji uri pripeljala svojega višavskega terierja Badija. To se je izkazalo kot dobra poteza, saj je kuža pravi "šarmer" in je pri uri odlično sodeloval.

Mentorica je na začetku učne ure učencem predstavila pse kot pasmo in njihov izvor, kako so sploh postale človekov najboljši prijatelj. Spoznali smo tudi vse značilnosti sesalcev.

I. Značilnosti sesalcev:

- dlaka
- toplo telo
- mladiči sesajo mleko
- imajo hrbtenico (pravilno dviganje psa-vedno z dvema rokama zadaj in spredaj)

II. Pes kot...

a. človekov najboljši prijatelj...
Nikoli ne bomo vedeli, kako se je zgodilo-kako sta prišla skupaj človek in pes. Prvi udomačeni psi so bili najbrž volkovom podobni mrhovinarji, ki so se podili po kupih smeti okoli domovanj zgodnjega človeka nekje na Srednjem vzhodu. Danes pse uporabljamo za lov, delo, družabnike in popolne varuhe.

b. pasma
Psi so družabna bitja in ljubijo družbo ljudi. Pes potrebuje družbo, da se počuti dobro. Eden najmočnejših nagonov je nagon tropa. Za svoj trop ima sedaj družino in glavarja družine za "vodjo tropa". Prijaznega psa zanima vse, kar počne družina. Vaš pes je vaš največji občudovalec. če boste spoštovali svojega psa, bo on spoštoval vas.

III. Pasja čutila

Pes ima od vseh čutil najbolj razvit voh, ki daje psu vsemogoče informacije in je milijonkrat občutljivejši od našega. Pasji uhlji se med seboj zelo razlikujejo, vendar imajo vsi psi odličen sluh in zaznajo tudi visoko frekvenčne zvoke, ki jih človek ne sliši.

Psi v temi vidijo bolje od človeka, delno zato, ker imajo v mrežnici največ paličic, občutljivih na slabo svetlobo (lov ponoči). Zelo dobro vidijo gibanje, mirujoče predmete pa vidijo dokaj slabo. Psi ne vidijo barv-imajo črno-belo sliko.

Danes poznamo zelo veliko pasem psov. Od malih, do zelo velikih; delimo jih na uporabnost-za lov, za čuvaje, čudne in družabne pse.

IV. Predstavitev Badija

Badi je beli višavski terier. Star je štiri leta in pol (17.1. 2004 bo imel 5. rojstni dan).

Na Škotskem višavju so ga uporabljali v ovčjih stajah za preganjanje glodalcev. Pomagal je tudi pri lovu in paši ovac. Terierji so znani kot zelo trmasti in dobri čuvaji, srčni lovci, ker so zelo vztrajni. Zelo radi imajo otroke, ker uživajo v igri.

Kot vse zveri, ima zversko zobovje in zelo dobro razvita čutila, ki jih je potreboval za svoje "delo". Potem vam je lahko popolnoma jasno, kaj zanj pomeni uporaba pirotehničnih sredstev.

V. Reakcije psa na pokanje petard

Mentorica nam je povedala eno izmed svojih izkušenj, ki jih je imela z Badijem ob pokanju petard.

"Z Badijem leživa v dnevni sobi. Nenadoma zagrmijo petarde v sosednji ulici. Pes skoči pokonci, kot bi ga dvignila nevidna sila in začne divjati po hiši, zraven pa noro laja. Očitno je na smrt prestrašen. Njegova reakcija je brezglavi beg, ki nima nobenega cilja. Na koncu se ne more pomiriti niti v mojem naročju. Dokler pokanje ne preneha, ne pomaga ne božanje, ljubkovanje, ne pomirjujoče prigovarjanje. Od prvega srečanja s tovrstnim pokanjem, sedaj podobno reagira tudi na grmenje v poletni nevihti.

Sedaj si lahko samo predstavljamo, kako bo uboga žival reagirala zunaj v pesjaku, kjer nima nobene možnosti umika na varno. Veliko psov zadane srčna kap, od stresa pa tudi poginejo. Ali pa se poženejo v brezglavi beg in končajo pod kolesi avtomobilov, se izgubijo in ne najdejo poti domov."

KAJ PA MAčKE?
Tudi mačka spada med sesalce in med zveri. Mačke imajo pri pokanju "prednost", da niso zaprte ali privezane. Imajo možnost bega, ki pa se ravno tako lahko tragično konča. Pod kolesi avtomobila ali kako drugače. Še huje pa je, kot je povedala veterinarka na kliniki. Vsako leto namreč zabeležijo nekaj hudih primerov zlorabljanja mačk, ki jih objestneži poškodujejo s petardami. Te krutosti pa bi že spadale med kazniva dejanja in ne med prekrške, kot jih obravnava Zakon o pirotehničnih sredstvih. Vendar pri nas še nikoli nihče ni bil obsojen, kljub temu da so zanj vložili obtožnico. Na žalost!

VI. Opis dejavnosti učencev med učno uro

Učna ura se je odvijala v učilnici za biologijo na predmetni stopnji. Opazili smo, da so učenci nižje stopnje že ob vstopu v učilnico z zanimanjem opazovali. Učilnica je polna plakatov, razstavljenih seminarskih nalog in ostalih izdelkov, ki so jih učenci predmetne stopnje izdelali v okviru pouka. Tako je že sam ambient vzpodbudil zanimanje učencev, ki so se aktivno vključevali v učno uro.
Upoštevali so vsa mentoričina navodila in opozorila, kako morajo pristopiti k Badiju. Po uvodni predstavitvi, ki so jo učenci spremljali iz klopi, je mentorica mednje prinesla še Badija. Otipavali so njegovo dlako, opazovali njegov smrček, ušesa, zobe, jezik ter njegove reakcije na dražljaje. Predvsem takrat, ko je Badi zaradi prevelikega hrupa v razredu postal nemiren, nekajkrat zalajal in iskal zavetje pri svoji lastnici. Ko so učenci to opazili, so se umirili. Poleg tega so drug drugega opozarjali, naj se vendarle umirijo, saj je Badija strah. Do "našega" kužka so pokazali veliko simpatij.

S svojim načinom pripovedovanja o izkušnjah s pirotehničnimi sredstvi so učenci drug drugega vzpodbujali k sodelovanju. Z zanimanjem so se poslušali in upoštevali mentoričino navodilo "dvigovanja rok". Tako smo jih poleg ozaveščanja o uporabi pirotehničnih sredstev navajali tudi na poslušanje drug drugega.

VII. Zaključek učne ure

Učno uro smo zaključili s tem, da smo sošolce opozorili na možnosti in nevarnosti poškodb pri metanju petard. Pokazali smo jim nekaj slik poškodb rok in obraza. Opozorili smo jih tudi na kakovost izdelave in tudi na probleme izdelave. Učenci pa so svoje poglede na uporabo pirotehničnih sredstev izrazili tudi skozi risbice.
Naslednji dan smo po pogovoru z razredničarkami izvedeli, da se je pogovor med učenci na to temo vil še cel pouk.