TEORETIčNI DEL

POBUDA ZA SPREMEMBO ZAKONA O PIROTEHNIčNIH SREDSTVIH

če priteče starejša gospa s protezo v rokah in tresočim glasom, vogal rute, brez katere nikoli ne stopi iz hiše, pa ji maha iz žepa in, če teče maček za psom, če bik v sosednjem hlevu vadi arije, če iz kuhinje slišiš, da je vedno skrbni mami padel lonec po tleh in če oče kar v spodnjicah priteče iz sobe, vedi, da je sosedov mulec najbrž z zadnjo žepnino kupil tisto zeleno škatlo in preizkusil, kako pač poči "tista ta nova mega z rdečo črto pod robom".

Napisane vrstice (malo za šalo malo za res) opisujejo zmedo, ki se lahko pojavi ob poku petard. Zakaj dejansko smo se odločili, da pristopimo k pobudi za spremembo Zakona o pirotehničnih sredstvih, pa bomo predstavili v naslednjih vrsticah:

ZVOčNO IN SPLOŠNO ONESNAŽEVANJE NARAVNEGA TER URBANEGA OKOLJA
Na mestu, kamor je bila petarda odvržena, ostajajo deli plastike iz petard ter kemične snovi, s katerimi je petarda napolnjena. Govorimo o klasičnem onesnaževanju. Močan hrup in zvok pokov predstavljajo zvočno onesnaževanje in ga je praktično nemogoče omejiti. Lahko je vzrok za hujše duševne motnje ter stresna stanja ljudi.

OMEJEVANJE SVOBODE
Pri uporabi pirotehničnih sredstev gre za nasilje uporabnikov pirotehničnih sredstev nad vsemi drugimi (neuporabniki pirotehničnih sredstev) o vsiljevanju motečih razmer, ki so posledica nepotrebnega, nekoristnega in nevarnega početja. Lahko torej trdimo, da se z uporabo pirotehničnih sredstev omejuje svoboda večine. Z dopuščanjem uporabe pirotehničnih sredstev torej omejujemo, odrekamo in ogrožamo svobodo, pravice in zdravje drugih.

POPOLNO NEUPOŠTEVANJE ZAKONSKIH PREDPISOV IN OMEJITEV
Pri uporabi pirotehničnih sredstev je največ kršitev zakonskih določil. Do kršenja zakonskih določil prihaja že pri samem uvozu in trgovanju s p.s. Pri uporabi p.s. se kršitve nanašajo na starostno omejitev uporabnikov, terminske omejitve in neupoštevanje določil o okoljih, v katerih je ali ni dovoljena uporaba p.s.

NEZMOŽNOST NADZORA NAD UPORABO PIROTEHNIčNIH SREDSTEV
Izkušnje so pokazale, da je nadzor nad uporabo pirotehničnih sredstev nemogoče uspešno izvajati. Za neučinkovitost in nezmožnost nadzora ni kriva policija sama, temveč zakonska določila in omejitve, ki določajo uporabo pirotehničnih sredstev ter neobvladljiva množičnost tega početja. Navsezadnje pa je največji problem to, da policija ne zmore posredovati pri vseh kršitvah, saj bi potemtakem več kot mesec dni ne počela ničesar drugega.

NEGATIVNI VPLIVI UPORABE PETARD NA ŽIVALI
Živali, v nasprotju s človekom, niso sposobne razlikovati med zvoki resnične nevarnosti in "navidezne" nevarnosti, kot lahko označimo zvoke pirotehničnih sredstev. To pomeni, da si žival ne zna razložiti, kaj je vzrok določenim zvokom in jih zato sprejema kot potencialno in konkretno nevarnost. Posledice tega so lahko stresi, neobvladljiv strah, fizične in duševne posledice za njihovo zdravje, motnje njihovih naravnih življenjskih funkcij, s katerimi lahko posledično povzročimo tudi smrt, nenadzorovan beg od hrupa in velike možnosti avtomobilskih nesreč v katerih so lahko žrtve tudi ljudje.

FINANčNI IN SOCIALNI VIDIK LEGALNOSTI UPORABE PIROTEHNIčNIH SREDSTEV
Pri prodaji pirotehničnih sredstev gre za komercialni dobiček. Vsekakor se postavlja vprašanje, ali je prodaja izdelkov etično upravičena in opravičljiva. Pri kupovanju tovrstnih izdelkov se pojavlja tudi socialno-finančno vprašanje, saj gre za nakup izdelkov, ki niso eksistencialno potrebni (ne gre za zadovoljevanje človekovih bioloških niti družbenih potreb). Izkušnje pa kažejo, da najmnožičnejši porabniki teh izdelkov prav socialno slabše situirani posamezniki, družine, predvsem pa otroci oz. mladoletne osebe.

VPRAŠLJIVOST RAZLOGA OZ. NAMENA UPORABE PETARD
Z uporabo pirotehničnih sredstev ljudje zagotovo ne zadovoljujejo svojih eksistencialno bioloških ali družbenih potreb. Nemogoče je, da bi ob poslušanju teh zvokov občutili zadovoljstvo. Prav tako ne gre za fizično odvisnost, zaradi katere se posameznik temu početju in tem zvokom ne bi mogel odreči. Namen te uporabe je drugačen: tovrstno početje je vedno usmerjeno k drugim, proti in zaradi drugih. Nikoli ni usmerjeno k samemu sebi, zaradi sebe in za sebe. Gre za sebično početje, ki naj bi druge opozarjalo, da uporabnik s tem početjem obvlada situacijo in vpliva na druge. Petarde so namreč uporabljene predvsem v urbanih okoljih (npr. metanje pirotehničnih sredstev skozi okna, balkone,...). Uporabniki torej želijo, da bi te zvoke slišali drugi. Pri tem gre za zadovoljstvo zaradi posledic reakcij in vplivov, ki jih imajo zvoki na druge ljudi. Za uporabnike je to početje še posebej privlačno, saj so v vsakem primeru zaščiteni in nedotakljivi, saj za svoje početje skoraj nikoli ne odgovarjajo.

EDEN OD RAZLIčNIH NAčINOV DOŽIVLJANJA TEH ZVOKOV
Na tem mestu je smiselno omeniti podobnosti oz. asociacije na vojne razmere. Predstavljajmo si, kakšne občutke doživljajo ob zvokih pirotehničnih sredstev vsi tisti, ki so kdaj doživeli vojno. Vse to so zvoki, ki se v ničemer ne razlikujejo od tistih v pravi vojni, in je tako silno težko odmisliti strah in tesnobo, ki se ob tem pojavljata.

EDEN OD IZGOVOROV ZA UPORABO PETARD JE TRADICIJA
Pogosto slišimo, da je uporaba petard že tradicija, s katero naj bi ljudje praznovali novoletne praznike. Kljub temu, če je neko početje označeno kot tradicija, to še ne pomeni, da je etično sprejemljivo in opravičljivo. Tradicije so lahko tudi nekaj slabega, negativnega, škodljivega, neetičnega (suženjstvo, razna žrtvovanja,...). Trdimo lahko, da obravnavana navada ne ohranja in ne posreduje nobenih pozitivnih vrednot. Naj omenimo le še to, da je ta navada privzeta od drugih kultur in družbenih skupin.

PRIMERJAVA MED ZAKONSKIM IN DRUŽBENIM ODNOSOM DO DVEH RAZLIčNIH POJAVOV
Govorimo o primerjavi v odnosu družbe in zakonov do kajenja in do uporabe pirotehničnih sredstev. Po novem tobačnem zakonu so nekadilci zaščiteni na skoraj vseh javnih mestih, v primeru kršitve pa so kršitelji kaznovani. Ljudje in živali, ki petard ne uporabljajo, pa so popolnoma nezaščiteni v vseh pogledih; posledice uporabe pirotehničnih sredstev (zvočne učinke) so prisiljeni prenašati v vsakem primeru, naj gre za kršitev zakonskih določil, kakor tudi v primeru, ko ne gre za kršitve (ko je uporaba p.s. v skladu z zakonskimi določili in omejitvami, ki določajo uporabo le teh). "Neuporabniki" so nezaščiteni tako na javnih mestih kot tudi doma. Hrupa namreč ni mogoče omejiti na tak način kot cigaretnega dima. "Neuporabniki" se nimajo kam umakniti pred nezaželenimi vplivi uporabe pirotehničnih sredstev. Kdo ali kaj torej ščiti vse tiste, ki jih uporaba petard moti ali ogroža, ki tega ne odobravajo in ne počnejo? Naj še omenimo, da kadilci škodijo kvečjemu samim sebi, medtem ko uporabniki pirotehničnih sredstev s svojim početjem ogrožajo, škodijo in vplivajo predvsem na okolico, na druge ljudi in živali. Kljub navedeni razliki je uporaba petard v družbi normalno in samoumevno sprejeto početje. V primerjavi z uporabo pirotehničnih sredstev je zadnje čase kajenje neprimerno bolj kriminalizirana, moralno obsojana in družbeno nesprejemljiva dejavnost.

Dokler bo uporaba petard legalizirana, dokler bo to moralno sprejemljivo, s predpisi in omejitvami dovoljeno početje, dokler bo družba to nekritično sprejemala, vse dotlej bodo zlorabe in kršitve množične in pogoste. Tako se bo manjšina še naprej izživljala nad večino, onesnaževala okolje, ogrožala fizično in duševno zdravje ljudi in živali, ki se pred posledicami tega početja nimajo kam umakniti.

Zavedamo se, da popolna prepoved (uvoz, trgovanje, posest in uporaba pirotehničnih sredstev) ni vedno najboljša rešitev. Vendar pa se v tem primeru zanjo zavzemamo, saj gre pri teh sredstvih in z njimi povezano dejavnostjo za vplive in posledice, ki so jih prisiljeni doživljati tudi vsi tisti, ki jih to početje ogroža, moti in kakorkoli omejuje.

Poleg tega smo mnenja, da bi morale biti kazni za kršitelje Zakona o pirotehničnih sredstvih strožja. V mislih imamo strožje denarne kazni in zaporne kazni ob hujših kršitvah, za mladoletne osebe pa kazni za starše ali skrbnike. Več pozornosti pa bi morali nameniti predvsem preventivi, z vključevanjem v razne vzgojno-izobraževalne programe,...