Arieški zajčar
Ariégeois · 6. FCI skupina – Goniči in krvosledci (barvarji), Sekcija 1.2, št. 20
| Izvor | Francija |
|---|---|
| Skupina | 6. srednje veliki psi z zahtevano delovno preizkušnjo |
| Uporaba | Prvenstveno gonič za malo divjad, tako v tropu kot tudi posamič. Uporaben je tudi za lov na veliko divjad, kot je divji prašič. |
| Življenjska doba | 12-15 let |
| Videz | Lahek, eleganten pes. Okrogla lobanja z rahlo zaznavnim zatiljem preko spotegnjenega čelnega stopa prehaja v enako dolg gobec, ki ne sme biti preveč koničast. Uhlji, zaviti, dolgi do smrčka so nastavljeni v višini oči z živahnim pogledom. Lahek, eleganten vrat prehaja v mišičast trup. Prsi, globoke vsaj do komolcev imajo rahlo ukrivljena rebra. Dokaj raven hrbet se konča v rahlo spuščenem križu, na katerega je dobro nastavljen, do peta dolg rep, nošen v obliki sablje. Dovolj močne sprednje noge se končajo z zajčjo šapo, ravno tako zadnje, ki imajo mišičasta stegna a brez izboklin. |
| Barva | Mehko kožo brez madežev pokriva kratka, dokaj mehka in priležna dlaka bele barve z različno velikimi, ostro obrobljenimi črnimi krpami. Dovoljena je črna poškropljena, na glavi pa najdemo rjave ožige nad očmi in čobah. |
| Dlaka | Kratka, sijoča, priležna. |
| Višina | Psi 52-58 cm, psice 50-56 cm |
Značaj in oskrba
Oskrba: Nezahteven, dlako negujemo kot pri vseh kratkodlakih psih, pozornost posvečamo sluhovodom.
Temperament: Temperament se izraža na lovu, kjer je pes nadvse strasten.
Čuvaj: Arežua zaradi svojega nežnega značaja ni čuvaj. Lahko se oglasi ob prihodu tujca, potem pa se umakne.
Bistroumnost: Arežua je dojemljiv pes, lahko vodljiv v lovišču, ko pa pričnemo z vajami poslušnosti, moramo ravnati potrpežljivo in strpno.
Zmožnost šolanja: Zaradi močnega lovskega nagona psa med šolanjem motijo dražljaji iz okolja. Lovske veščine se z veseljem uči, vaje poslušnosti dela z odporom.
Odnos
do otrok: Nežen in igriv.
Odnos
do drugih živali: Kot vsi lovski psi se do prostoživečih živali obnaša temu primerno. Do domačih se bo obnašal tako, kot bomo mi hoteli.
Odnos
do tujcev: Nezaupljiv, raje se umakne.
Karakter: Na prvem mestu strasten lovec, je vodljiv in privržen, nežen, prijazen, neutrudljiv, doma miren.
Domače okolje: Na prostem v boksu. Rad je v družbi vodnika ali drugega psa, samota ga ubija.
Primeren lastnik: Predvsem sodi v lovske roke, če pa vodnik zna obvladati njegov lovski nagon, ga imamo lahko tudi za družabnika s predpogojem, da se veliko giba.
Potencialni problemi obnašanja: V vsakem trenutku je strasten lovec, pred tujci se rad umakne.
Nasveti: Tudi arežua, kot vse ostale francoske pasme, dozori razmeroma pozno, zato si naredimo veliko škode, če psa vodimo na skupni lov pred tretjim letom.
Več o pasmi
6. FCI skupina – Goniči in krvosledci (barvarji) Sekcija 1.2, št. 20
Predstavitev
Standard F.C.I. št. 20 / 24.1.1996 VI. skupina, goniči, srednja velikost, z zahtevo po delovni preizkušnji Država porekla: Francija
Pred nami je še ena izmed številnih (sedemindvajsetih) francoskih pasem iz niza bogate kinološke zakladnice te dežele. čeprav je malo verjetno, da bo ta pes kdaj lovil po naših poljih in gozdovih, se je ob njem vredno ustaviti, saj izhaja iz dežele, kjer so lov s psi goniči, da ne rečemo ravno izumili, zagotovo pa razvili skoraj v umetnost.
Pasma je nastala v pokrajini Ariege ter deloma v sosednjih pokrajinah. Vzreditelji so pasmo ustvarili iz starih "briquet" pasem (manjši, garaški psi z zelo močnim lovskim nagonom, s katerimi so večinoma lovili posamezno) ter pasem iz vrst "chian d'ordre" (plemenite, visoko rasle pasme, ki jih je vzrejalo francosko plemstvo – glej Lovec 7/8 2003 Porcelanec). Od svojih prednikov so podedovali najboljše lastnosti, in tako so ob strogi in načrtni selekciji dobili psa, ki ga odlikuje marljivost, volja do dela ter poslušnost.
Znano je, da so se pri ustvarjanju pasme kot predstavnika "chien d'ordre" poslužili gascon-saintonževca (znanega tudi pod imenom virelade), ki je v preteklosti nastal iz velikega modrega gaskonca in sedaj izumrlega saintonževca, manj znano ali pa sploh neznano pa je, katerega psa so uporabili kot "briqueta". Potemtakem je torej znana polovica njegovega porekla medtem, ko o drugi polovici lahko le sklepajo.
Vsekakor je pasma po predniku "chien d'ordre" podedovala nezmotljiv nos, značilen zategnjen glas, ubran in eleganten tek, nagnjenost k delu v skupini, poslušnost in vodljivost, ki mejita na pokornost ter disciplino, katera se kaže v tem, da psi ne preskakujejo z ene sledi na drugo. "Briqueti" pa so pasmo obogatili z bistrostjo, odločnostjo, odpornostjo na težke vremenske razmere ter sposobnostjo samoodločanja brez vsakokratnega posredovanja vodnika. Dandanes lahko vzreditelji pri svojih psih opazijo, da se ti v svojem obnašanju nagibajo bolj k eni ali bolj k drugi veji prednikov in tako tudi pri paritvah, na podlagi lastnega okusa, prepričanosti ali potreb, izbirajo med enimi ali drugimi osebki.
Pasma je bila ob in po nastanku zunaj meja pokrajin, kjer je nastala, malo znana. Predvsem gre to pripisati francoski nečimrnosti, ki se je izkazala, ko so hoteli pasmo razvrstiti v eno od zvrsti goničev in ji nikakor niso našli mesta. Spadala ni namreč niti med "chien d'ordre" niti med "briquet", nekateri pa so jo uvrščali celo med mešance in je niso priznavali kot čisto. Tako je pasma po prvem nastopu na razstavi leta 1890 v Parizu in uspešni uveljavitvi pri lovu, že čez slabih dvajset let doživela močan upad, ki je bil posledica z ene strani zmanjšanja številčnosti divjadi, z druge pa zaradi opuščanja lova tipa "Chasse a courre". Nazadnje je bil leta 1908 ustanovljen klub "Gaston Phoebus", ki si je za svojo nalogo zadal obdržati in razširiti pasmo, kar mu je tudi uspelo. Ariežuaji so danes dobro zastopani povsod tam po Evropi, kjer obstaja tradicija lova z goniči.
Arieški zajčar je lahek, eleganten pes s plečno višino 52-58 cm pri psih in 50-56 pri psicah.
Okrogla lobanja z rahlo zaznavnim zatiljem preko spotegnjenega čelnega stopa prehaja v enako dolg gobec, ki ne sme biti preveč koničast. Uhlji, zaviti, dolgi do smrčka so nastavljeni v višini oči z živahnim pogledom. Lahek, eleganten vrat prehaja v mišičast trup. Prsi, globoke vsaj do komolcev, imajo rahlo ukrivljena rebra. Dokaj raven hrbet se konča v rahlo spuščenem križu, na katerega je dobro nastavljen do peta dolg rep, nošen v obliki sablje. Dovolj močne sprednje noge se končajo z zajčjo šapo, ravno tako zadnje, ki imajo mišičasta stegna, a brez izboklin. Mehko kožo brez madežev pokriva kratka, dokaj mehka in priležna dlaka bele barve z različno velikimi, ostro obrobljenimi črnimi krpami. Dovoljena je črna poškropljena, na glavi pa najdemo rjave ožige nad očmi in čobah.
Psi so podjetni in zagnani ne glede na to, če z njim lovimo v tropu ali z enim samim. V preteklosti je bil namenjen predvsem lovu na zajca v tropu (chasse a courre), danes pa ga s pridom uporabljajo tudi pri lovu na veliko divjad, kot je jelenjad in divji prašiči, kar dokazujejo številne visoke uvrstitve na tekmah, ki jih prirejajo večinoma v oborah, pa tudi v naravi, kjer gostota divjadi to dopušča. Brez težav se znajde tako na odprtih travnikih kot na poraslih in grmovnatih površinah.
Navezanost na trop, lastnost, ki jo je podedoval po plemenitem gascon-saintonževcu, nam omogoča, da pes med iskanjem pregleduje razmeroma majhen krog okoli nas, ter ves čas ohranja vsaj vidni stik z vodnikom, kar pomeni, da se na zaraščenih površinah od vodnika oddaljuje manj kot na odprtem polju. V fazi iskanja je dokaj hiter, na sledi pa upočasni in poskuša biti natančen. Pri sledenju velike divjadi je previden, običajno ne napada in je odličen oblajač na mestu. Med razpletanjem sledi se pes oglaša z dvojnim tuležem. Prvič v tla-sled, drugič pa iztegne glavo naravnost naprej (nikoli navzgor) in zatuli. Tulež je manj votel in krajši kot pri predniku gascon – saintonževcu zato pa bolj odrezav in jezen.
Loviti z arežuajem je za ljubitelja goničev užitek, tako zaradi poslušnosti, ki ga odlikuje, kot zaradi prijetne "glasbe", ki se razteza po polju ali gozdu, ko je njegov smrček "prilepljen" na sled divjadi. če bi ga hoteli oceniti kot psa, primernega za naš način lova in naša lovišča ugotovimo, da je v ta namen nadvse prikladen.

