Irski volčji hrt

Izvor Irska, stari vek. Ta plemenita pasma, ki je bila na irskem že pred skoraj 2000 leti, se je sredi 1.9 stoletja skoraj popolnoma izgubila, vendar jo je ponovno oživil britanski častnik G.A.Grakham.Ta veličastni pes je prišel na Irsko verjetno z Rimljani. Kelti so ga prvotno uporabljali pri lovu na volkove. V drugi polovici 19.stoletja so že skoraj izumrlo pasmo uspešno obnovili s psi, sorodnimi starim irskim volčjim hrtom pa tudi s škotskim jelenarjem – deerhoundom in nemško dogo.
Skupina X. FCI skupina – hrti, številka standarda 160
Uporaba nekoč odličen lovec na volkove, danes kot razstavni pes ali pes spremljevalec
Življenjska doba 10 – 11 let
Videz zelo visok, slok, ostrodlak in močan pes, z ozko glavo, močnim trupom in dolgim, spuščenim repom; prsni koš je zelo globok, kosti so močne, ravne in čvrste
Barva najdemo ga v različnih barvnih inačicah – največkrat pa je črn, siv, krem, rdeče rjav, progast ali kombinacija teh barv
Dlaka dlaka irskega volčjega hrta je nezahtevna za vzdrževanje
Višina psi minimalno 79 cm, psice minimalno 71 cm
Teža psi minimalno 54,5 kg, psice minimalno 40,5 kg

Značaj in oskrba

Oskrba: nezahteven pes za oskrbo – potrebno je redno krajšanje krempljev in zaradi intenzivne rasti v prvih 10 mesecih pravilna prehrana

Temperament: miren, dobrodušen, prijazen, zvest

čuvaj: da

Zaščita: ne

Bistroumnost: dobra

Zmožnost šolanja: za psa spremljevalca

Karakter: prijazen in zvest irski volčji hrt je danes izvrsten spremljevalec in učinkovit čuvaj, izredno prijazen do otrok

Domače okolje: glede na svojo ogromno pojavo potrebuje irski volčji hrt kar precej prostora, zato ni primeren za manjša stanovanja ali strogo mestno življenje

Primeren lastnik: umirjen

Potencialni problemi obnašanja: napadalen do drugih psov

Potencialni problemi z zdravjem: zdrava pasma – potrebna previdnost v fazi intenzivne rasti

Nasveti: zgodnja socializacija

Fotografijo in opis za irskega volčjega hrta je prispevala Andreja Novak .