Tiskovna konferenca po aferi z bulmastifi
Video posnetek novinarske konference
Predstavitev/uvod
Sem predstavnica DZZŽ LJ, ki je le eno od mnogih društev v Pobudi. Današnja tiskovna konferenca je konferenca Pobude, namenjena podrobni razlagi naših vidikov in izhodišč ter naše vizije za prihodnost. Na današnji tiskovni konferenci bomo predstavili:
- naš pogled na VURS in njegovo nedelovanje,
- naš pogled na obljubljene spremembe zakonodaje,
- namen in cilje kazenske ovadbe, ki smo jo podali zaradi suma spolne zlorabe teh psov,
- namen in cilje zbiranja podpisov. Vse, kar bom danes povedala, je treba razumeti v luči sledečega: naše glavno interesno področje so živali; tukaj smo, da bi o stvareh govorili iz vidika zaščite živali, iz vidika interesa živali in iz vidika interesa nas, ki smo se opredelili kot zaščitniki živali. V Zakonu o zaščiti živali lahko preberemo, da društva, ki delujejo na področju zaščite živali, imajo za nalogo, da opozarjajo na nepravilnosti in nezakonitosti v zvezi z zaščito živali. Želimo, da se naša Pobuda in vse aktivnosti v zvezi z njo, razumejo v tem smislu. Poudarjam, da smo se v Pobudi združila mnoga slovenska društva, kar mi je v veliko veselje. Čeprav so slovenska društva za zaščito živali zelo raznolika, se lahko poenotimo glede temeljnih zadev in verjamem, da če bomo družno nastopali tudi v prihodnje, bomo skupaj dosegli še veliko dobrega. Še v večje veselje mi je, da je Pobudo s podpisom peticije podprlo več kot 8.000 ljudi! Predaja podpisov v državnem zboru je ena od tem današnje tiskovne konference, se k temu vrnemo kasneje.
1) VURS
Začnimo z najbolj obširno točko, Veterinarska uprava Republike Slovenije oz. VURS ... Po zakonu o Zaščiti živali, ki nas - kot zaščitnike živali - seveda najbolj zanima, ima VURS funkcijo izvajanja nadzorstva nad izvajanjem določil Zakona o zaščiti živali. To nadzorstvo neposredno opravljajo uradni veterinarji - pa tudi nekateri drugi inšpektorji ter policija - a glavnina nalog je na veterinarskih inšpektorjih/uradnih veterinarjih. Zato je za nas izjemno zanimiva izjava tiskovnega predstavnika VURS-a, Matjaža Emeršiča, da ''je nadzor nad izvajanjem zakona o zaščiti živali šele četrta prednostna naloga VURS-a, prva je varovanje prehranske verige ljudi. Za vso državo je na voljo deset veterinarskih inšpektorjev, ki ne morejo imeti pregleda nad skoraj 200 tisoč psi.'' Nikakor ne trdimo, da prehranska veriga ljudi ni pomembna zadeva, daleč od tega. Vendar, če seštejemo 1 in 1 dobimo 2, ki je v tem primeru, da v naši državi nimamo niti osnovnih pogojev, da bi izvajali zakonodajo s področja zaščite živali. Kot zaščitnike živali nas to gotovo zelo bode v oči. Sodeč po tem, s čemer se srečujemo vsak dan pri svojem delovanju, se ta razporeditev prioritet pozna tudi pri delu malega števila razpoložljivega osebja:
- Uradni veterinarji so hitro zadovoljni tudi z najbolj minimalnimi pogoji za življenje neke živali.
- Zelo radi verjamejo lastniku, tudi ko je očitno, da le-ta laže glede oskrbe svoje živali.
- Število izrečenih kazni in odločb je zelo nizko glede na situacijo na terenu, kjer lahko vsakodnevno vidimo neprimerno oskrbovane živali. Ta tematika sicer presega današnje okvirje, je pa za nas zelo pereča in še ena od tistih točk, kjer se vsa društva za zaščito živali z lahkoto poenotimo. Tudi za konkretni primer ocenjujemo, da VURS ni opravil svoje naloge, kot bi bilo treba. Očitno so podlegli pritiskom in naredili vse, da se psov ne evtanazira, pač pa vrne lastniku. Naše stališče je, da so bili psi nevarni svoji okolici, zato bi moral VURS, ne glede na želje lastnika psov, odigrat svojo strokovno, samostojno in neodvisno vlogo. S svojo neodločnostjo pa je VURS postavil želje enega človeka po bivanju s svojimi psi nad varnost vseh državljanov. Kljub več odločbam uradnega veterinarja, da je pse treba usmrtiti, se to ni storilo, verjetno s privolitvijo nadrejenih tega inšpektorja, vključno s pristojnimi na Ministrstvu za kmetijstvo. Namesto tega so bili psi nameščeni v zavetišče in sledilo je:
- napad in poškodba še ene osebe,
- vzrejni pregled v zavetišču, z namenom nadaljnjega razploda teh napadalnih psov,
- vračanje psov s povsem nezakonitim vročanjem odločbe – odločba je bila poslana mimo VURS-a, neposredno v Gmajnice in odvetniku lastnika psov, pa še to celo kar po faksu,
- tudi po vrnitvi psov lastniku, le-ti niso bili vpisani v register nevarnih psov, kar tudi priča o tem, kako učinkovito je izvajanje obstoječe zakonodaje o varnem sobivanju človeka in živali. Ko smo društva družno z javnim pismom opozorila na vse nepravilnosti v teh postopkih in tudi v siceršnjem ravnanju VURS-a, smo dobili začuden odgovor, zakaj neki menimo, kot menimo. To je dober dokaz, da zadeve na področju zaščite živali še dolgo ne bodo zgledno urejene, saj je očitno, da glavni akterji govorimo eden mimo drugega.
2) Spreminjanje zakonodaje
Večkrat je bilo javno slišati, da se bo zakonodaja spremenila - to smo slišali iz strankarskih vrst, iz vrst kinologov, pa tudi iz Ministrstva za kmetijstvo. Vse izjave so namigovale v smer bolj restriktivne zakonodaje, ki naj bi v bodoče preprečila take dogodke. S preprečevanjem je vse lepo in prav, imamo pa resne pomisleke, kako naj bi ta želeni cilj dosegli na tak način.
- Govorilo se je o prepovedi določenih pasem.
Vemo, da večina psov v Sloveniji ni pasemskih (do 20%), zato taka zakonodaja ne pokrije ostalih 80% psov. Kaj smo torej s tem dosegli?
Poleg tega je strokovno taka zakonodaja zelo sporna in se v tujini že opušča, saj ne prinaša želenih učinkov.
- Tudi z omejitvijo števila ne bi dosegli večje varnosti za javnost, saj vemo, da en nevzgojen in nevodljiv pes lahko naredi večjo škodo kot 5 vzgojenih psov istega lastnika. Da o nevzgojenih psih različnih lastnikov, ki se ponoči spuščeni iz verig združijo v krdelo, sploh ne govorimo!
- Predlagana omejitev po plečni višini in masi skrbnika – tega trapastega predloga verjetno ni potrebno posebej komentirati? Če samo pomislimo na nadzorstvo nad takimi zakonskimi določili, nam je takoj jasno, da so pisana iz teorije za teorijo in ne za življenje.
- Večkrat je bilo omenjeno dodatno šolanje za lastnike, kar se sliši krasno. A če pogledamo pobližje: KZS kot krovna organizacija naj bi poskrbela za šolanje, obenem je ta ista organizacija pri teh psih:
* dala vzrejno dovoljenje očitno agresivnim živalim, kar je v nasprotju z njihovimi lastnimi pravili – tu mislimo še na čas pred napadom na g. Megliča,
* dala vzrejno dovoljenje tem istim psom še po napadu na g. Megliča,
* kot da to ni dovolj, so zadnji vzrejni pregled opravili celo v zavetišču, ko se je še čakalo, če bodo psi uspavani ali vrnjeni,
* mnogi strokovnjaki te krovne organizacije so tako ali drugače sodelovali pri podajanju pozitivnih mnenj v mnogih komisijah pri vračanju teh psov,
* kako naj jim, po vsem tem, zaupamo, da bodo morebitno predpisano šolanje za nevarne pse/pasme opravljali korektno in strokovno?
3) Kazenska ovadba
Radi bi pojasnili, saj - kot je razbrati iz raznih medijskih objav - javnosti ni povsem jasno, kaj je bil namen in cilj kazenske ovadbe. V času preden smo ovadbo podali, so pristojne osebe VURS-a večkrat javno zatrdile, da se psov ne pregleduje zaradi preverjanja suma spolne zlorabe, zato smo se odločili za ovadbo, da bi tako ohranili kadavre pred kremiranjem in usmerili preiskavo v to smer. Pa za osvežitev spomina poglejmo, kako je šlo obveščanje glede tega – priloga 1.
Za nas je zloraba živali etično nesprejemljiva in vredna obsodbe, tudi če storilec ni več živ in s tem ni več razlogov za uradno obravnavo mučenja živali. Poleg tega se dojetje teh konkretnih živali in krute smrti njihovega lastnika nekoliko spremeni v luči suma spolne zlorabe, torej mučenja. Ubijalska zver sedaj postane domnevna žrtev, njen napad v resnici obramba in ljudje se nenadoma znebijo neverjetnega in nerazumnega strahu, ki jih je popadel ob novici, da so nekje neki psi ubili svojega lastnika. Ker je ta strah zelo škodljiv za mirno sobivanje živali in ljudi, nam je še dodatno v interesu, da se ta sum čim bolj razišče. Naj še povemo, da do danes nismo prejeli nikakršnega odgovora glede naše ovadbe.
4) Peticija
V njej smo združili zahteve po jasnih odgovorih glede tega primera in zahteve po treznem spreminjanju zakonodaje. Dodali smo še osveščenost skrbnikov, saj kot prostovoljci v društvih vidimo in verjamemo, kako zelo je lahko preventiva učinkovita. Zbrane podpise bomo predali poslancem, torej tistim, ki bodo navsezadnje potrdili ali zavrnili vsak predlog nove zakonodaje. Računamo, da zakonodajalec ne bo krivično ''kaznoval'' vseh nas, ker so v tem primeru zatajile institucije, ki naj bi nas varovale pred takimi nevarnostmi. Dodatne restrikcije za običajnega pasjega skrbnika tu pač nič ne pomagajo. Računamo na zdrav razum v parlamentu in poslance pozivamo, naj zavrnejo vse neutemeljene, nestrokovne, populistične in očitno politično motivirane predloge sprememb zakonodaje.
Zaključek
Naj sklenem s trdnim prepričanjem zaščitnikov živali, da je izobraževanje in osveščanje za kvalitetno sobivanje z živalmi veliko bolj pomembno kot represija in restrikcija. Veselilo bi nas, če bi pristojni in zainteresirani politiki (teh je žal bolj malo) več poudarjali ta vidik in manj grozili z novimi prepovedmi. Če pa se te že uvaja, naj se vsaj v praksi izvajajo in naj veljajo za vse enako. Spomnimo: zadnja sprememba Zakona o zaščiti živali nas je doletela po prvem napadu, na g. Megliča. Takrat se je uvedlo obvezno vodenje psov na povodcih in še določene druge novosti, z namenom, da bi se take tragedije ne dogajale več. Do drugega napada teh psov je bilo izrečenih gotovo kar precej glob zaradi neupoštevanje teh novih določil, a isti psi so ponovno napadli in tokrat tudi ubili. Zakon torej ni pomagal preprečiti tega, kar naj bi, saj se ga ni upoštevalo.
Konkretna afera ne pomeni samo tragedijo lastnika in bulmastifov, pač pa je tipičen primer nedelovanja ustanove, ki naj bi skrbela za izvrševanja Zakona o zaščiti živali.
Društvo za zaščito živali Ljubljana
8. 4. 2010
8. 4. 2010 - Društva za zaščito živali za trezno spreminjanje zakonodaje (vir: siol.net)Pobuda "Pričakujemo odgovore! Zahtevamo odgovornost!"
Tiskovna konferenca po aferi z bulmastifi
V četrtek, 8. 4. 2010, ob 17:00, bo v galeriji Narodnega muzeja Slovenije - Metelkova, Maistrova ulica 1, Ljubljana (vhod s ploščadi Metelkova) pod okriljem Društva za zaščito živali Ljubljana potekala tiskovna konferenca Pobude.
Namen konference je:
- ponovna obrazložitev podane kazenske ovadbe zoper neznanega storilca v primeru Baričevič in (ne)obveščenosti DZZŽ LJ o poteku in koncu sporoženega postopka,
- napoved predaje podpisov peticije "Poziv k treznemu in premišljenemu spreminjanju zakonodaje" in Pobude - vseslovenske iniciative,
- utemeljev zahtev DZZŽ LJ po odstopu direktorice VURSa Vide čadonič Špelič.
6. 4. 2010
Izjava DZZŽ Ljubljana o kazenski ovadbi, ki jo je društvo podalo 11. 2. 2010
Ker smo od torka, 23. 3. 2010, priča medijskim novicam, da naj bi tožilstvo zavrglo podano kazensko ovadbo, želimo zainteresirani javnosti sporočiti, da Društvo za zaščito živali Ljubljana do danes, 24. 3. 2010 s strani policije, kriminalistične službe in/ali tožilstva ni bilo obveščeno ne o poteku preiskave niti o morebitnem ... koncu preiskave, kljub temu, da smo v podani izjavi na PP Vič to zahtevali:
http://dzzz.si/sl/izjava-dzzz-lj-o-kazenski-ovadbi-ki-jo-je-drustvo-podalo-11.2.2010.html
24. 3. 2010
Bulmastifi - Zahtevamo strokovnost, odgovornost in pamet
O kronologiji vsega, kar je pripeljalo do tragičnega dogodka, ki se je zgodil 2. 2. 2010 v Oražnovi ulici v Ljubljani, tukaj ne bom pisala, saj verjamem, da ni Slovenca, ki ne bi čutil dogajanja, vse pa lahko kadarkoli obnovite oz. naprej spremljate na mojpesForumu.
V teh dneh smo vsak dan znova ob vseh sprenevedanjih odgovornih in politike posamezniki in del laične javnosti javno opozarjali, da je treba priti do dna sumu spolne zlorabe treh bulmastifov (objava suma 5. 2. 2010). Žal je trajalo neverjetno dolgo, da so prišle informacije na dan.
ZAHTEVAMO:
- da se ugotovijo vse okoliščine, ki so pripeljale do dogodka,
- da se pokliče na odgovornost vse odgovorne,
- da se umakne vse histerične poskuse uveljavitve nove zakonodaje za pse in njihove skrbnike,
- da se v slovenskem prostoru za pse in lastnike končno že enkrat uvede strokovnost in odgovornost,
- da se končno začne izvajati zakone, ki na tem področju že veljajo,
- da se končno začne izvajati tudi nadzor, ki ga zdaj sploh ni čutiti, čeprav ga zakonodaja nalaga odgovornim službam.
Ko bo kdo naredil podrobno analizo o ustreznosti in pomanjkljivostih sedaj veljavne zakonodaje, pa lahko gremo ustvarjati drugo - boljšo. V danem trenutku vidimo poskuse uveljavitve novih pravil na horuk kot poskus poriniti odgovorne skrbnike psov na dno družbene lestvice, neodgovornim pa nudenje potuhe. Skakanje strank in ministrov z novimi zakonodajnimi predlogi na področju odgovornega skrbništva in vsiljevanje termina "nevarne pasme" pa jemljemo kot nemarno strankarsko zbiranje točk, česar na račun nas in naših psov ne bomo dopustili.
V vseh desetih dneh je bila izjemno nazorna popolna tišina celotne slovenske kinologije, razen nekaj posameznikov, ki so izmenično nastopali pred kamerami ali drugače odigrali ključne vloge pri celotni tragediji. Z nobenim dejanjem ali objavo niso izkazali skrbi za zaščito živali na sploh, kot tudi ne za zaščito imen teh psov in pasme.
Obenem čestitam in se zahvaljujem tistim redkim novinarjem in lastnikom redkih medijskih portalov, ki so in še bodo pripomogli k razkritju ozadja.
Jana Pahovnik
11. 2. 2010
Zaradi istih psov je bil spremenjen zakon z utemeljitivijo, da se takšne stvari ne bodo več dogajale, in zgodile so se z istimi psi.
Breda, članica Društvo za zaščito živali Ljubljana
Shod bo v soboto, 6. 3., v centru Ljubljane!VABIMO K PODPISU PETICIJEZahtevamo odgovornost Veterinarske uprave Republike SlovenijeDogajanje na mojpesForumu od 2. 2. 2010 od 19:04 daljeBulmastif bumerang - vsega je enostavno prevečKazenska ovadba zaradi zlorabe bulmastifov v Oražnovi ulici v Ljubljani, 10. 2. 2010Prva komisija za presojo vedenja bullmastifov
Javna pisma, zahteve, protesti, peticije ...
Kazenska ovadba zaradi zlorabe bulmastifov v Oražnovi ulici v Ljubljani
Ob iskreni zgroženosti nad dogodki in njihovim potekom v primeru bulmastifov in njihovih dveh, zdaj že pokojnih lastnikov, na Oražnovi ulici v Ljubljani, nas je dodatno presenetila izjava generalne direktorice VURS-a, dr. Vide čadonič-Špelič, dr.vet.med, v kateri obvešča javnost, da suma na kaznivo dejanje (mučenje) omenjenih psov ni. Da je bila obdukcija, ki smo jo zaradi špekulacij o zlorabljanju psov tako zelo težko čakali, samo običajen in predpisan postopek in čisto nič drugega. Za raziskovanje anatomskih sprememb psov, ki bi nakazovale zlorabo, ni bilo vzroka.
"Gre za običajen postopek. Treba je vseeno vedeti, kakšno je bilo zdravstveno stanje teh psov in pa predvsem je bila naročena zaradi identitete, da se pa identiteta opravi, je pa prav, da se opravi tudi obdukcija, pa tudi pregled na steklino je predpisan pregled."
Vir: vest.si
V medijih je bilo v zadnjih dneh mogoče zaslediti neuradne izsledke obdukcije, ki bi lahko pojasnile nenavadno agresivno vedenje psice Joy ter njenih potomcev Atlasa in Atosa.
Vurs molči o spremembah anusov
Na Veterinarski upravi RS (Vurs) neuradnih informacij - prvi izvidi patoanatomske preiskave, opravljene na Nacionalnem veterinarskem inštitutu, naj bi res kazali na spremembe na anusih vseh treh bulmastifov, pri Atosu naj bi bil zadnjik celo odprt - niso hoteli ne potrditi ne zanikati. Tako se je na pisanje Dnevnika za Žurnal24 odzval tiskovni predstavnik Vursa Matjaž Emeršič.
vir zurnal24.si
Zato smo na društvu danes, na podlagi izjav dr. Vide čadonič-Špelič, dr.vet.med., da obdukcija ni bila vodena na podlagi suma o zlorabi psov, podali kazensko ovadbo zoper neznanega storilca v primeru torkovega tragičnega dogodka, ki je imel za posledico vsaj smrt S.B. in njegovih treh psov Joy, Atosa in Atlasa, v izogib uničenju dokazov.
Kronologija:
11. 2. 2010 okoli 9:30 - klic na 113 (kjer se klici snemajo) in ustna podaja kazenske ovadbe zoper neznanega storilca zaradi suma zlorabe živali in poziv k takojšnji preprečitvi sežiga dotičnih psov. Razložijo nam, da to ni možno, saj moramo kazensko ovadbo podati ali na policijsko postajo (PP) pristojno za dotični primer (v tem primeru PP Vič) ali državnemu tožilstvu, ki ovadbo preda sodniku, ki odloči o ustavitvi sežiga.
11. 2. 2010 okoli 12. ure - pisna kazenska ovadba vložena na vložišču Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, ki danes nima uradnih ur, zato bodo zadeve prejeli jutri. (kazenskaovadba_tozilstvo_11.2.2010.pdf)
Opomba: Društvo je želelo podati ovadbo čimprej, da dokazi ne bi bili uničeni, kar bi se lahko zgodilo vsak hip, glede na v medijih objavljeno novico, da je obdukcija zaključena. Ker ob četrtikih državno tožilstvo nima uradnih ur, ni bilo mogoče podati ovadbe ustno na zapisnik, zato je Društvo, zgolj zaradi nujnosti čim prejšnjega ukrepanja, dalo ovadbo pisno v obliki, kakršni je.
11. 2. 2010 okoli 13. ure - ovadba predana na PP Vič, kjer smo napoteni na kriminalistični oddelek, ki vodi postopek glede bulmastifov na Oražnovi. Kriminalisti so nad našo ovadbo presenečeni, zato smo podali tudi ustno obrazložitev (na zapisnik), da ovadbo podajamo zaradi suma zlorabe, ker po besedah generalne direktorice VURS-a izvedenci za patologijo o možni zlorabi psov niso bili obveščeni.(kazenska_ovadba_ppvic_11.2.2010.pdf)
Na izjave dr. Vide čadonič-Špelič, dr.vet.med, se je odzvala tudi Policija:
Policija je opozorila na sledi mučenja
Ljubljana, 11. 2. 2010, 13:51 | M.R./B.G.
Policija se je odzvala na navedbe medijev, da naj ne bi policisti od Vursa zahtevali preiskave o morebitnih zlorabah psov, ki so pretekli teden do smrti zgrizli svojega lastnika. Na tiskovni konferenci je direktor policije Janko Goršek poudaril, da je na kraju dogodka veterinarski inšpektor odkril sledi, ki bi lahko bile v vzročni zvezi z najdenimi predmeti na kraju dogodka. "To so razlogi za sum mučenja zivali. Policija je naročila pomoč veterinarjev, zato so kriminalisti veterinarskega inšpektorja in patologa dodatno opozorili, da naj bodo pri raztelešenju pozorni na sum mučenja," je pojasnil in ugotovil, da kljub dvem opozorilom in ugotovitvam inšpektorja Inštut za patologijo sodno in upravno veterinarstvio po izjavah Vursa tega ni opravil. Prelaganje odgovornosti na policijo je zato po njegovih besedah nesprejemljivo, zaradi česar zahteva tudi opravičilo Vursa.
vir 24ur.com
Psi najverjetneje zlorabljeni: http://24ur.com/novice/slovenija/zloraba-psov-ni-bila-predmet-preiskave.html#video
Društvo za zaščito živali Ljubljana
http://dzzz.si/
Obvestite prijatelje in znance v tujini
Dog bites man: not your typical story
by Jean McCollister
This is just a brief note to fill in my friends outside Slovenia, especially those of you with dogs, on some recent tragic events in Slovenia. The media here, and discussions on the dog forums, have been completely dominated by this story for the past ten days, and I’ve been following it closely. But so far very little has been reported outside the country (though I expect that will change soon). So here's a brief synopsis for you, in English:
Last Tuesday, February 2, three bullmastiff dogs turned on their owner, Sašo Baričevič, and mauled him to death in his garage. At first there was a predictable hue and cry over the dangers that dogs pose to the public, in particular certain breeds (pitbull type, Rottweiler, bullmastiff, and so on), and a call for new and severely restrictive legislation affecting dog owners. TV news anchors delivered their reports against a backdrop of poster-sized head shots of slavering snarling beasts. People out walking their dogs, especially if the animals bore even a superficial resemblance to the breeds stigmatized, were accosted and scolded for posing a public menace. A worried coworker of a friend of mine expressed concern that the friend’s two dogs (an Australian shepherd and a border collie) might one day suddenly turn murderous, since it was well known from the bullmastiff incident that dogs in packs were liable to attack unprovoked. Two days later, as the anti-dog hysteria in Slovenia was reaching a pitch, two Rottweilers attacked and killed an elderly woman in neighboring Austria. Political parties in Parliament competed with one another to see who could introduce the most draconian laws on dog ownership. Strict limitations on the number of dogs one household can have, mandatory muzzling and leashing of all dogs at all times in public places, and a prohibition on walking more than one dog at a time were just some of the proposals we heard.
However, as new information came to light, the focus began to shift. These particular dogs—mother Joy and sons Atlas and Atos--had a well-documented history of aggression, and after a particularly brutal attack in 2006 on a passerby, Stanislav Meglič, in which the police had to intervene (a fourth dog, Knight, the father of Atlas and Atos, was shot and killed in the course of rescuing Meglič), they were impounded by the state and housed in the Gmajnice animal shelter in Ljubljana. Various experts recommended euthanasia but the owners were able to use their wealth, influence and, apparently, political connections to successfully appeal the case and gain stays of execution on multiple occasions. In 2009 the dogs were returned to live with the owner, Sašo Baričevič (his partner and original owner of the dogs Zora Roter had died in the meantime). This outcome was reached despite the strenuous objections of experts consulted on the case, who considered the dogs a major hazard to public health and safety and incapable of being rehabilitated behaviorally. As a result the media began to shift their attention from the threat posed to the public by dangerous dogs to that posed to the rule of law by corrupt politicians. Because, it was argued by many, if the rule of law had been followed, the dogs would never have been returned to a situation in which they could cause harm.
As it unfolded, the story acquired increasingly interesting, tragic, and downright scandalous dimensions. Although high-level officials, in particular the Minister of Agriculture, Milan Pogačnik, and the head of the Veterinary Administration of the Republic of Slovenia, Vida čadonič-Špelič, tried hard to hush the matter up, there were suggestions as early as last Friday, based on evidence at the scene of the crime and preliminary results of an autopsy on the dogs, that these bullmastiffs had been systematically sexually abused by their owner. Such ongoing abuse, if it were true, would account for the animals' unpredictable and vicious behavior (attacks date back to 2003 or even earlier in the case of Joy), and also help explain why the owner was willing to go to a great deal of effort and huge expense in order to get them back from the state and into the privacy of his home.
These suspicions were publicly confirmed Thursday evening (February 11) on national television. Baričevič at the time of his death was naked and in possession of a 30-cm strap-on dildo, and results of the autopsies on Joy, Atlas, and Atos show conclusively that they were brutally sodomized.
There is much more to be said on the subject and there are still many unanswered questions, but that’s the gist of what we know for now.
Knight, Joy, Atlas, and Atos: vicious killer dogs who caused much harm and pain to others over many years were themselves victims of unspeakable abuse and cruelty. R.I.P.
Poziv k premisljenosti in strokovnosti
Spostovani!
V Slovenskem klubu za sar peje odlocno nasprotujemo vsakrsni zakonodaji, osnovani na pasemski pripadnosti psov. Prav tako se ne strinjamo z dodatnim omejevanjem stevila psov in s kakrsnim koli hitrim spreminjanjem zakonodaje, ki ne vkljucuje treznega premisleka in strokovne obdelave perecih vprasanj.
Izkusnje iz tujine, kjer so ze uvedli zakonodajo, ki je preprecevala ali omejevala lastnistvo psov nekaterih pasem, pa jo pocasi tudi umikajo, nas ucijo, da ta nikakor ne zmanjsa stevila napadov psov na ljudi, saj se v praksi omejuje le na dokazljivo pasemske pse (pse z rodovnikom), ki so po vecini v manjsem stevilu, hkrati pa dopusca neskoncne manipulacije z mesanci in krizanci. Trenutno veljavna slovenska zakonodaja nalaga skrbnikom psov primerno odgovornost in primerne sankcije, ce je skrbnik ne uposteva.
Iz istega razloga tudi omejevanje stevila psov ni smiselno. V kolikor skrbnik deluje v skladu z ZZZiv njegovi psi ne predstavljajo za okolico nobene nevarnosti.
Hitre spremembe zakonodaje lahko za sabo potegnejo vrsto tezav zaradi nepremisljenosti. Ena od njih je vsekakor to, da bomo odgovornost za vedenje udomacenih zivalskih vrst prelozili s skrbnika na zivali. Bomo prepovedali vzrejo in lastnistvo islandskih konj, ce pobegli konj mimoidocemu z brco kopita zada smrtno poskodbo? Prav tako lahko prehitre in nepremisljene spremembe zakonodaje povzrocijo nepremostljive tezave pri delu psov resevalcev, spremljevalcev invalidov in terapevtov. Razlicne sportne discipline s psi bojo nevarno otezene, ce ne celo onemogocene.
Pozivamo vas, da se v spremembe zakonodaje ne zaletite in v prvi vrsti zahtevate dosledno izvajanje ze obstojece. Dejstvo je, da je v Sloveniji se vedno velik delez neoznacenih psov, kar potrjuje tudi stalna prenapolnjenost zavetisc s psi, katerih lastnikov se ne da izslediti. Ko bo omogocena popolna sledljivost psov in ko bo vsak, ki bo krsil zakonodajo, vedel, da bo zato tudi sankcioniran, bomo lahko presojali ali je zakonodaja ucinkovita ali ne.
Verjamemo, da boste v okviru svojih pristojnosti poskrbeli, da bomo dogajanju z bulmastifi z Oraznove ulice prisli do dna, in se bo ogorcenost javnosti s psov preselila na odgovorne. Poudarjamo, da nihce nima toliko tezav z neodgovornimi skrbniki psov, kot jih imamo ravno odgovorni skrbniki.
Za Slovenski klub za sar peje
Mirjana Buhovac, predsednica
Male Braslovce, 9. februar 2010
Dopis smo v vednost poslali tudi:
- predsedniku Republike Slovenije dr. Türku
- predsedniku Vlade Republike Slovenije Borutu Pahorju
- poslanskim skupinam
- politicnim strankam SD, Zares, SDS, DeSus, LDS, SLS, SNS, NSi, Lipa, SMS
- medijem (Delo, Dnevnik, TV Dnevnik, Svet, 24ur, Jana, Zurnal)
Poziv vzrediteljice
Spoštovani!
Kot skrbna vzrediteljica angleških koker španjelov ter ljubiteljica živali, se oglašam v zvezi z grozljivo tragedijo bullmastifov in vlogo, ki jo je ob tem odigrala direktorica VURSA dr Vida čadonjič - Špelič.
Od vseh naslovljenih pričakujem, da boste zahtevali in podprli njeno razrešitev s tega položaja, ker je s svojimi izjavami v medijih pokazala, da je prvenstveno birokrat, ki mu je za dobrobit živali prav malo mar.
Na tem mestu kot vzrediteljica pričakujem kompetentnega človeka, s poznavanjem psov in pasem in z izkazanim pozitivnim odnosom do vseh živali. Od nje/njega pričakujem najmanj:
-da bo uredil CRP tako, da bo jasna razlika med pasemskimi psi in mešanci (tudi za nazaj) in ki bo vedel, da koker španjeli kot pasma prav gotovo ne morejo biti na tretjem mestu statistike ugrizov psov.
-ki bo resno stopil na prste trgovini s psi, preprodajalcem in uvoznikom psov iz pasjih tovarn ter nekontrolirani reji psov, t.i. "čistokrvnih brez rodovnika", kjer rejci neusmiljeno izkoriščajo psice za razplod.
-ki bo od svojih inšpektorjev zahteval, da z vso odgovornostjo pristopajo k prijavam o mučenju, zlorabah in zanemarjanju psov ter drugih živali ter od prijavljenih oseb zahtevajo več kot le minimalen standard.
S spoštovanjem,
Alenka Gvardjančič
psarna Tamalanna
Odziv Društva belgijskih ovčarjev Slovenije
Spoštovani
Jaz sem svoje mnenje povedal javno 10. 2. 2010 na RTV Slovenija v oddaji odmevi. Na tem izpitu je padla država, ker ima zakone, ki si jih lahko vsaka stranka razlaga po svoje in vsi imajo prav, padlo je Min. za kmetistvo, ker ima takšnega ministra, ki zna samo čitat in ne zna logično razmišljati in ker so vršili pritiske. Padel je VURS, ker se je upletal v stroko in predpiseval kaj naj stroka dela. Padla je kinološka stroka, ker so se odločili da bodo prevzgajali pse, kar je po moji 23 letni praksi šolanji psov absurd in nemogoče. V komisiji so bili za mene oralni kinologi in kinologi politiki, ki vse živlenje delejo kompromise. Pri ugrizu bulmastifa ne more in ne sme biti kompromisov. Za to bi morali take kinologe odstranit iz naših vrst. Padla je vlada, ker pravobranisltvu ni izdala soglasja za ukrepanje. Vsaka država na svetu ima svojo Mafijo, samo pri nas ima Mafija svojo državo, zato ne verjamem več v pravno državo in ne verjamem da bomo stvari premaknili.
To moje pismo je javno in ga lahko pošiljate naprej.
Lep pozdrav
Predsednik društva Belgijskih ovčarjev Slovenije
Marko Habič
Odziv Društva za pomoč psom pasme doberman - Dobermanklub.net
Spoštovani!
Ogorčeni smo in razočarani nad dogodki z dnem 2. februar 2010 v vezi z bulmastifi. Celotna veja kinologov, strokovnjakov, uradnikov, politikov, ki so poznali te pse in celoten primer že od leta 2006 je odpovedala. Želimo si, da smo se sedaj iz tega tako krutega primera vsi nekaj naučili. Mučenje živali ŽAL obstaja in tukaj ni na mestu nobeno sprenevedanje.
Potrebujemo strokovnjake in ljudi na odgovornih mestih, ki razumejo kaj pomeni zaščita živali! Naj se ne ponovijo takšni strahoviti primeri in primeri, katerim smo bili priča že v preteklosti.
Potrebujemo ljudi, ki bodo kontrolirali izvajanje že obstoječih zakonov. Novi zakoni niso potrebni. Vsaj ne na škodo psov in njihovih odgovornih skrbnikov.
Zahtevamo, da odgovarjajo vsi udeleženi v vseh postopkih "primera bulmastif" in da se nemudoma nehajo sprenevedati, ter da se razjasnijo popolnoma vsi postopki in okoliščine, ki so privedle do dogodka dne 2. februar 2010.
Naj odgovarjajo tisti, ki so vrnili pse in so v naših očeh soodgovorni za trpljenje teh ubogih psov in njihova dejanja.
V prihodnje si želimo več sodelovanja med ljubitelji živali, strokovnjaki, kinologi, zaščitniki živali in politiki, ki kreirajo zakone. Potrebujemo strokovnost in odgovornost! Za njih - za živali.
Društvo za pomoč psom pasme doberman - Dobermanklub.net
|
