Pasma: |
Anatolski pastirski
pes - kangal |
Izvor: |
Turčija |
Skupina: |
II.skupina po FCI |
Zgodovina: |
Deela kangalov je Anatolija
v Turčiji, ki lei kot most met Evropo in Azijo. Pasma
je zgodovinsko povezana z mestom Kangal v provinci Sivas, kjer
je tudi srediče vzreje te pasme. Plemika druina
Kangal, ki je e stoletja poznana kot dobra vzrediteljica
konj, ovac in psov, je pred priblino estdesetimi
leti določila standarde pasmi, ki se je doslej imenovala
karaba, in ji dala tudi svoje ime - kangal. V Evropo so
iz Turčije prve pse izvozili ele leta 1965, ko je
prvi par kangalov priel v Anglijo, tri leta pozneje pa
e v ZDA. |
Uporaba: |
v Turčiji ga največ uporabljajo
kot pastirskega psa in čuvaja, uporabljata ga tudi policija
in vojska. Izven svoje domovine ga uporabljajo kot pastirskega
psa, čuvaja in druinskega psa |
ivljenjska
doba: |
od 10 do 16 let |
Videz: |
velik, močne konstitucije,
iroke močne glave. Kljub svoji velikosti je neverjetno
hiter in okreten. |
Barva: |
belo-rjavo-siva, črn gobček
in črni uhlji |
Dlaka: |
kratka, gladka in tesno prilegajoča,
gosta z debelo poddlako |
Oskrba: |
- |
Viina: |
psi od 74 do 95 cm, psice od 71
do 82 cm |
Tea: |
psi od 60 do 80 kg, psice od 40
do 60 kg |
Temperament: |
pameten, zelo dojemljiv za olanje,
občutljiv na karanje, eljan ljubeznivosti, potrpejliv
z otroki |
čuvaj: |
zelo dober |
Odnos do otrok: |
z otroki je zelo potrpeljiv |
Odnos do drugih
ivali: |
psi zelo dominantni, psice veliko
bolj prilagodljive z drugimi psi. ivali, ki jih spozna
v mladosti v svojem okolju, jih vzame za svoje in jih budno
čuva |
Odnos do tujcev: |
odvisno od vzgoje, priporočljivo
ga je imeti v ograjenem prostoru |
Vedenje: |
Kangal je zelo inteligenten, samozavesten
in neodvisen (samostojen) pes. Potrebno je zgodnje vključevanje
v drubo, jasno postavljanje meja v vzgoji poslunosti.
Pretirano trdih prijemov vzgoje se je potrebno izogibati, saj
ga zaupanje in prijaznost bolj prepričata in če ste
si uspeli pridobiti njegovo ljubezen in spotovanje, bo
kangal skoraj vse storil za vas.
Ima močan lovski nagon. V svoji domovini je v večjem
delu podvren samopreskrbi. Ob tem se nikoli ne bo oddaljil
od svoje črede (krdela). Kar zadeva hranjenje in nego je
zelo skromen, po naravi je zelo čist in skoraj nima pasjega
vonja.
Preivele so le najmočneje ivali v ekstremnih
pogojih v Turčiji in se razmnoevale, zato te ivali
nimajo značilnih dednih bolezni. Kangal je miren, potrpeljiv,
druaben do ljudi, otrok in ivali, ki jim zaupa.
e kot mladiča ga moramo navaditi na kontakte z različnimi
ljudmi in psi. |
Domače
okolje: |
zaeljeno je, da ima velik
ograjen prostor, poleg tega potrebuje veliko gibanja v naravi.
V stanovanju se bo slabo počutil. |
Primeren lastnik: |
vodnik naj ima nekaj kinolokega
znanja, da nebi uporabljal neprimernih metod olanja. Pretirano
trdih prijemov se je potrebno izogibati. Zaupanje in notranja
avtoriteta ga bolj prepričata. |
Potencialni problemi z
zdravjem: |
ivali nimajo dednih bolezni |
Opis pasme in sliko
Pande je prispeval Slavko Cuderman. |
Zgodovina pasme:
Obstaja zelo malo dokumentov, znakov in pripovedi
o zgodnjem obstoju Kangala kot pasme.
Ovčarski psi, v nasprotju s pastirskimi psi, izhajajo
z dna socialne lestvice, zato so bili zgodovinsko komaj omenjeni.
Izvirna deela Kangalov je Turčija - natančneje
pokrajina Anatolija, katera je v osrednji Turčiji nekaken
vezni člen med Evropo in Azijo. Dananji Kangal
je produkt prvotnih prazgodovinskih ovčarskih psov, poznanih
iz arheolokih najdb 7000 let pred Kristusovim tetjem.
So psi iz časa centralnoazijskih selitev prebivalcev
med vzhodom in zahodom.
Dananji Kangal je prvič nael
svoje mesto v dravi Osmaniji v začetku 16. stoletja.
Zaradi splone krize se je v Anatoliji pojavila velika
selitev prebivalcev, poljedeljstvo je propadlo, na njegovo
mesto je stopila ivinoreja.
Srediče vzreje Kangalov je deela Sivas, kjer
je tudi mesto Kangal, od tod izhaja tudi ime psa.
Plemika druina Kangal je bila stoletja dolgo poznana
kot odlična vzrediteljica konj, ovac in psov. Pred priblino
estdesetimi leti je ta druina določila pasemski
standard pasmi, katera se je dotlej imenovala Karaba
( kara - črna, ba - glava ) in ji dala svoje ime
Kangal.
Pastirji v Anatoliji se trudijo Kangala
obdrati kot čisto pasmo in ne gledajo na razdaljo,
kjer bi nali primernega partnerja-ko za svojega psa.
Pred nekaj leti so nastali dravni
programi za vzrejo Kangalov v mestih Ulas, Kangal, Konya in
Ankara.
Leta 1965 so prvi par Kangalov izvozili v Anglijo in leta
1968 v ZDA. Od takrat naprej se je razvoj Kangalov iril
na vse kontinente.
Na mednarodnem simpoziju s tematiko "Turki
ovčarski psi" so bili strokovnjaki iz vsega sveta
enotnega mnenja: v Turčiji obstaja več pasem pastirskih
psov in Kangal je samostojna pasma.
Prvi festival Kangalov je bil leta 1999 v turki pokrajini
Sivas. Kangal namreč uiva v Turčiji folklorni
status.
Anatolski pastirski pes pa je odkritje zahoda.
V Turčiji ni poznan, FCI pa pasmo Anatolski pastirski
pes "COBAN COPEGI" priznava od aprila 1989. Ta pasma
vključuje celo meanice med turkimi pastirskimi
psmi, Kangalu pa se tako godi velika krivica. To je zares
nesmiselna globalizacija s strani zahoda in FCI.
Upam, da bomo lastniki in vzreditelji Kangalov
te krivice popravili v korist pasme Kangal in ugledu slovenskega
vzrediteljstva.
Pripravil Darko nidar, lastnik
kangala |
Ti komentarji so splošni in ni nujno, da veljajo
za vsakega psa določene pasme. Vsak pes je poseben in njegova
narava je odvisna od genetske dediščine, treninga in vplivov
okolja. Tudi psi najbolj nevarnih pasem so lahko prijateljski
in ljubeči družinski spremljevalci. |