Avtor in foto: Franc Kiseljak
Objava na mojpes.netu: 3.11.2010

Ch Šana iz psarne Srednjedravske se je poslovila

Kot je vse minljivo, tako je tudi za našo Šano prišel čas, ko se ji je življenje izteklo. Tiho, mirno, potrpežljivo in dostojno, kot je bilo v njeni naravi. Kljub njeni častitljivi starosti, saj bi jih čez en mesec napolnila štirinajst in morebitnim zdravstvenim težavam je bila tudi tega dne do poznega popoldneva živahna in potrpežljivo igriva z eno leto staro vnukinjo Hito, za nas ne sluteč, da se zanjo z današnjim dnem njeno življenje izteka. Kot vedno sta ji tudi tega dne po opoldanskem kosilu ponudila vnuka, pet letni Miha in dve letna Tinkara priboljšek, ki ga je slastno pojedla. Ko sem ji kot običajno proti večeru ponudil večerni obrok, je le tega odklonila. Kot vedno se je ulegla na njeno najljubše mesto na vogalu naše hiše. Ker sem posumil, da z njo nekaj ni v redu, sem jo šel čez čas pogledat in opazil globok umirjen in otožen pogled. Tudi dihanje je bilo oteženo, utrip srca neenakomeren. V trenutku sem začutil tesnobo in močno nelagodje zavedajoč se, da bo njeno življenje počasi ugasnilo. Niti za trenutek nisem pomislil, da bi ji omogočil strokovno pomoč, saj sem se z vso odgovornostjo zavedal, da ta ne bi bila uspešna. Po takojšnjem posvetu  z mojim veterinarjem je bila moja odločitev pravilna, diagnoza pa tudi dokaj natančna. Kot sem bil vedno z njo in ob njej ob lepih in prijetnih trenutkih, mi je bilo tudi tokrat na nek način lažje, saj sem bil z njo ob njeni največji preizkušnji. Prepričan sem, da  ji je moja prisotnost lajšala trenutke njene zadnje in najtežje življenjske preizkušnje. Okoli desete ure je tiho in mirno zaspala. Naslednje jutro sem jo pokopal na domačem vrtu pod zelenimi smrekami zraven njene mame.

Šana na platnu - avtor akademski slikar Blaž Vehovar

Zahvalni smo ji, da smo z njo in ob njej spoznali njeno bit in tipične značajske lastnosti pasme ter z njeno pomočjo in ob njej marsikaj spoznali ter dojeli in se seveda tudi ogromno naučili. V naši družini je uživala spoštljiv odnos in vedno ji je pripadalo posebno mesto. Tudi hči Boni in vnukinja Hita sta ji bili do zadnjega trenutka lojalni in podrejeni. Nikoli nista bili do nje agresivni ali oblastniški. Medsebojni odnosi in razmerja so bila popolnoma urejena. Naša Šana  je bila za nas in mene nekaj posebnega, saj se zelo dobro zavedam, da se v mojem življenju ne bo nikoli več ponovila, oziroma katera od njenih potomk dala nam in slovenski konologiji to, kar nam je dala ona. Škoda, da se pri človeku te lastnosti niso ohranile.

Trajen spomin - znak psarne

Nikoli ni imela zdravstvenih težav, da bi potrebovala veterinarsko oskrbo ali pomoč. Bila je le redno cepljena proti kužnim boleznim in steklini.

V svoji trinajstletni razstavni karieri je osvojila 9 krat naslov "šampion" - prvak v lepoti. V vsej zgodovini pasme je do sedaj edina kraška ovčarka s toliko osvojenimi prvaštvi. Že v svoji rani mladosti je obiskovala pasjo šolo in opravila izpit iz vaj poslušnosti. Na kinoloških razstavah se je vedno suvereno postavila ob bok svetovno uglednim pasmam po meri človeka in pokazala ter večkrat tudi dokazala, da so naši kraševci enakovredni vsem pasmam psov. Imela je dve legli in skupaj skotila osem mladičev. Ima že kar nekaj vnukov in tudi pravnukov. Njena hči Boni, kakor tudi nekaj vnukinj in vnukov dosegajo odlične razstavne uspehe, saj jih je že kar nekaj osvojilo po enega in celo večkratni naslov prvaka v lepoti.

Šana leta 2002, stara 6 let - v svojih najlepših letih

Ko se je na lanski specialni državni CAC razstavi DLVKOS poslovila od razstavljanja, se je marsikomu utrnila solza ob pogledu na njo in njeno suvereno in brezhibno predstavitev sodniku in prisotnim. Ob tej priložnosti je udeleženec razstave zapisal: "Šana stoji mirno ob svojem gospodarju, kot bi slutila, da so besede posvečene samo njej in njeni slavi, kot bi vedela, da ne bo več v tekmovalnem ringu". Ob tem prizoru so se nam zarosile oči. Prav v trenutku, ko je predsednica DLVKOS brala njeno predstavitev, je Šana tiho stopila do svojega gospodarja, se usedla pred njim. Počasi je dvignila tačko, jo podrgnila ob njegovo nogo, in mu morda želela reči: "ne bodi no žalosten".  

Kinološka sodnica ter dobra poznavalka pasme in več kot trideset let vzrediteljica je nedavno za javnost zapisala: "Šana ima močno osebnost, je zelo samozavestna in se odlično odzove na vsak dražljaj ter  ima posebno karizmo in to jo krasi". V njej oziroma njenem značaju je nekaj posebnega in to jo loči od ostalih kraševcev.
Vendar pa je naša Šana zapustila naši psarni trajen pečat in bodočim rodovom naših kraških ovčark ugleda vredno zapuščino.

Tudi na nivoju slovenske kinologije in avtohtone pasme je zapustila trajno dediščino, kot je pred časom zapisal mladi kinolog in simpatizer pasme. "Šana se je zapisala z zlatimi črkami v zgodovino slovenske kinologije".

Poslovila se je le nekaj tednov pred prvo do sedaj največjo Slovensko kinološko prireditvijo, Evropsko razstavo. So pa njeni potomci, hči in vnuki ponosno in dostojno zastopali pasmo in to prvič z njeno prepoznavno podobo naše vzreje kraških ovčarjev, psarne Srednjedravske.

Zahvaljujem se lastnici spletnega portala mojpes.net Jani Pahovnik, da ji je za časa njenega življenja namenila prostor na omenjenem portalu in s tem omogočila preko spleta zainteresirani javnosti vpogled v njeno predstavitev. Upam, da je naša Šana z svojo prepoznavnostjo dala vzpodbuden vzgled bodočim rodovom kraških ovčarjev.

Šanini potomci - vzrejna skupina na specialni razstavi DLVKOS 2010 v Celju

Šanini potomci - vzrejna skupina in skupina potomstva v defileju na Evropski razstavi psov 2010 v Celju

Preberite tudi Predstavlja se kraška ovčarka Ch Šana