Avtor: Tomaž Jamšek
Objava na mojpes.netu: 21.04.2006

CLUMBER ŠPANJEL

Foto: Tomaž Jamšek

Standard F.C.I. št. 109 / 29.10.2003
VIII. skupina, prinašalci, šarivci in vodni psi
2. sekcija, šarivci
Država porekla: Velika Britanija

Psi iz skupine šarivci, so v zadnjem času v naših loviščih precej slabo zastopane pasme, če seveda izvzamemo nemškega prepeličarja, ki pa povečini opravlja delo goniča in manj tistih nalog, za katere je bil ustvarjen. Zato ne bo napak, če nekaj pozornosti posvetimo tej skupini, kateri pripada tudi Clumber španjel. In ne samo to. Tako, kot na svoj način s svojo vsestranskostjo izstopa nemški prepeličar, tako na drugi strani s svojim masivnim, impozantnim videzom od običajnih španjelov odstopa Clumber španjel.

ZGODOVINA

Kadar je govora o starih pasmah, običajno ob pomanjkanju pisnih virov naletimo na težavo, kako določiti njihovo poreklo in podobno se zgodi tudi z določitvijo porekla clumber španjela. Ljubitelji in raziskovalci se poskušajo pri določanju porekla ozirati na podobnosti z drugimi sorodnimi pasmami in iskanju skupnih lastnosti med njimi. V primeru našega španjela pa so take primerjave skoraj nemogoče predvsem z vidika zunanjega videza, saj od ostalih predstavnikov svoje skupine, predvsem kokra, poljskega ali suseškega španjela, močno odstopa. Njegov aristokratski in edinstven izgled raziskovalce pogosto privede vse do iskanja korenin pri psu Sv. Huberta.

Več teorij o njegovem nastanku je bilo postavljenih, omenimo pa eno, ki temelji na najbolj trdnih argumentih.
Grof iz Noaillesa je leta 1768 na begu pred francosko revolucijo s svojega posestva v Franciji v Anglijo pripeljal nekaj primerkov takih psov in jih tam podaril Newcastelskemu grofu. Nad podarjenimi psi je bil grof zelo navdušen, zato je na svojem posestvu Clumber Park v Nottingamshiru nemudoma postavil psarno. Ni znano, če je Noailleški grof pse, ki jih je podaril, tudi sam vzredil, vemo pa, da se je pasma ter njeno ime, povzeto po posestvu v Angliji, začela razvijati in širiti šele, ko so psi prispeli na angleška tla, ter tako dobila tudi britansko poreklo. Čudi tudi dejstvo, da so v času, ko je pasma prispela v Clumber park, v Franciji neuspešno potekala iskanja podobnih psov, kar daje slutiti, da je imel take pse samo Noailleški grof ali pa celo, da pasma sploh ni nastala na ozemlju Francije. Tako nekateri raziskovalci zagovarjajo nastanek pasme na otoku ter navajajo sorodstvene vezi z Blenheim Cavalier King Charles španjelom, kateri naj bi bil v preteklosti precej drugačen, kot je danes. Misel, da je pasma nastala na otoku, argumentira tudi dejstvo, da imajo Britanci v lasti porekla večine delovnih španjelov.

Pustimo torej zasluge za obstoj pasme grofu iz Newcastla, ki na platnu z imenom "Vračanje z lova", slikarja Francisa Whealtyja, iz leta 1788, ponosno sedi na konju, okrog njega pa so štirje clumberji, ki so naslikani sicer nekoliko manjši, kot so danes, vendar z vsemi lastnostmi današnjih clumberjev.

Mnogo let je clumber španjela uporabljala le gosposka, pa še to le v grofijah, ki so se nahajale v bližnji okolici Clumber Parka. Šele koncem devetnajstega stoletja je prešel v roke navadnih smrtnikov in se tako razširil po vsej Angliji.

V začetku dvajsetega stoletja je moč beležiti pravi razmah pasme tako v Angliji kot drugod po Evropi, prva svetovna vojna pa je vzrejo, tako kot mnoge druge dejavnosti, močno okrnila. Pasmo je na posestvu Sandringham leta 1925 ponovno postavil na noge kralj George V. Tako se je ponovno razširila in med drugo svetovno vojno, razen nekajletnega obstanka, vzreja ni doživela bistvenega upada.

Foto: Tomaž Jamšek

OPIS PSA

Clumber španjel ni samo najstarejši ampak tudi najtežji španjel. Kljub temu, da je nekoliko nižji od angleškega špringer španjela, pa je s 34 kg pri psih in 29 kg pri psicah lahko kar za nekaj kilogram težji od njega. Višina, ki načeloma znaša 45-50 cm pri psih in 43-48 pri psicah, s standardom ni določena.

Srednje dolga, masivna glava, s široko lobanjo preide preko močno izraženega stopa v težak gobec z obilnimi čobami in smrčkom mesnate barve. Oči so rahlo vdrte in temne barve z zadovoljnim pogledom. Uhlji v obliki trtinega lista padajo rahlo naprej in so poraščeni z dlako, ki se združuje v pramene, dolge kot sam uhelj. Močan, težak vrat, poraščen z dolgimi prameni, preide v raven, dolg in širok hrbet. Telo je težko in dolgo z globokimi prsmi in lepo zaokroženimi rebri. Kratek rep je nastavljen nizko, močno odlakan in nošen v liniji hrbta. Noge so razmeroma kratke, ravne, mišičaste, težkih kosti in se končajo z okroglo šapo.

Dlaka je obilna, žimasta a ne pretrda, bele barve z rumenimi ali oranžnimi madeži. Po nogah in prsih mora biti dolga.

Gibanje je počasno a ne nerodno, značilno za dolg trup in kratke noge.

NA LOVU

Angleži pregovorno pravijo da, ko enkrat postaneš lastnik clumberja, mu ostaneš zvest celo življenje, kar deloma potrjujejo tudi izjave zdajšnjih lastnikov po celem svetu.

Pri lovu je, na račun svoje telesne zgradbe, počasnejši od ostalih predstavnikov svoje skupine, zato pa temeljit in neutruden. V preteklosti so pogosto združevali pse v manjše tropiče, ki se niso bali prečesati tudi zelo goste grmovnate površine. Obdarjen je z dobrim nosom, razveseljuje pa nas tudi kot izvrsten prinašalec tako na suhem, kot tudi iz vode. Pravijo, da potrebuje izkušenega vodnika, na katerega se močno naveže in mu rad ustreže na lovu in doma, v zameno pa potrebuje igro, skozi katero ga najlažje spodbudimo k prinašanju. Je prijatelj cele družine, predvsem otrok, kot čuvaj pa zaradi ravnodušnosti in nežnega značaja ni primeren.

V zadnjem času je pasma vse pogosteje v rokah razstavljavcev, kar ne čudi. Psi so razstavno zelo zanimivi in všečni, kljub temu pa niso izgubili starodavnega lovskega nagona in volje do prinašanja. Tako so v Angliji redni gostje na tekmovanjih za pse šarivce in posegajo po najvišjih mestih.