Avtor in foto: Mojca Vojska
Vir: www.z-in-g.net
Objava na mojpes.netu: 21.03.2006
Papillon / metuljček
SPLOŠNO O PASMI
Papillon je velik pes v majhnem telesu. Skorajda ni naloge, ki
je papilloni ne bi bili zmožni opraviti. Večkrat so se izkazali
kot pomočniki invalidom, v agilitiju, obediencu, flayballu ...
Kljub čudovitemu karakterju in velikosti psa to ni pasma za vsakogar,
saj so lahko značilnosti, ki nekatere navdušujejo, drugim odveč.
Inteligenten pes
So zelo inteligentni psi, ki radi ustrežejo lastniku, vendar
pa od lastnika zahtevajo aktivno ukvarjanje z njimi. Kljub inteligentnosti
ali pa bolje, zaradi tega, je zaželjeno, da se pse šola. Ker papilloni
zelo dobro rešujejo težave in prepreke, na katere naletijo, jih
lahko dolgočasje privede do nezaželjenega vedenja.
Geraldine de Pompadour
Kljub ustrežljivosti pa so papilloni občutljive duše in hitro
zaznajo razpoloženje gospodarja, zato takoj zaznajo naše razočaranje.
To moramo upoštevati pri šolanju in papillona šolati samo s pozitivno
motivacijo in nikoli s kaznovanjem! Pomembno je vedeti tudi to,
da papillon zazna, kdo je vodja "krdela" in se po tem
ravna. Zato je pomembno, da ga kljub skušnjavi ne razvadimo do
te meje, da bo mislil, da je nad nami. To seveda ne pomeni, da
ne sme bit pes crkljivček in recimo spati z nami na postelji,
ampak le to, da se z njim aktivno ukvarjamo in ga šolamo celo
življenje.
Družabnik in družinski pes
Načeloma imajo papilloni zelo radi družbo, tako človeško kot
pasjo. Zelo lepo se ujamejo tudi z otroci in so lahko čudoviti
družinski psi. Vse to pa lahko dosežemo le tako, da pse vodimo
v družbo različnih ljudi, otrok in živali in jih tako navajamo
nanje že od malega. Prav tako moramo poučiti otroke o ravnanju
s psom, saj je papillon vseeno majhen pes in če otroci z njim
niso nežni, lahko pride do neželjenih poškodb. Odlično se razumejo
tudi z ostalimi malimi živalicami kot so muce, zajčki, morski
prašiček ...
Geraldine de Pompadour
Kaja, Maša in Geri
Seveda je papillon najraje od vsega v družbi svojega gospodarja.
Zaradi majhnosti in prilagodljivosti ga lahko praktično povsod
vzamemo s sabo. Za prenašanje lahko kupimo torbico za na ramo
in psa vzamemo s sabo na avtobus, vlak in celo v letalsko kabino
(odvisno od letalske družbe). Tudi če papillona pustimo v varstvu
pri znancu, se bo hitro prilagodil in za ta čas sprejel novega
gospodarja. To je vsekakor prednost papillona pred mnogimi pasmami,
ki trpijo zaradi ločitve od gospodarja. Seveda vas bo ob vrnitvi
veselo sprejel in "začasnega lastnika" kaj kmalu pozabil.
Zaradi velikosti pasme pa največkrat varstvo med dopustom ni potrebno,
saj gre lahko pes povsod z nami. Pomembno je poudariti, da papillona
ne smemo prikleniti nase in ga moramo ustrezno socializirati z
ostalimi ljudmi, saj lahko privede napačno ravnanje včasih tudi
do pretirano navezanega psa. Za papillona definitivno velja, da
ima samo enega lastnika, ki pa ga po potrebi brez večjih težav
lahko zamenja.
Najljubše mesto tega malega psa je naročje. Najbolj srečen papillon
je papillon, ki ga ljubkujemo v svojem naročju. To, da je papillon
od vedno veljal za naročnega psa, torej ni naključje.
Gan Dei Rufolo in Geraldine de Pompadour
Po naravi niso bevskači in lajajo le, ko npr. kdo pozvoni ali
potrka na vrata, kot opozorilo na prišleka. Kljub temu pa ne bi
mogli reči, da je papillon dober čuvaj, saj prišleku kaj kmalu
zleze v naročje in se za pravo mero božanja hitro proda.
Papillon ni boječ pes, vendar pa se zadnje čase pojavljajo tudi
taki psi, zato moramo ob nakupu preveriti, kakšen je karakter
mladičkovih staršev oz. tudi drugih psov, ki jih ima vzreditelj.
Mladički so po naravi še posebno radovedni, tako da mladiček,
ki bi se stiskal v kotu sobe, vsekakor ni dober znak pri nakupu.
Geraldine de Pompadour
Geraldine de Pompadour
Vseeno majhen pes ...
Kot sem že omenila, je potrebna prava mera previdnosti ob stiku
psa in majhnega otroka. Otroci velikokrat nimajo pravega občutka
pri igri s tako majhnim psom, kar nikakor ni dobro za tanke kosti,
ki jih ima papillon. Čeprav papilloni niso agresivna pasma, se
lahko zgodi, da pride ob vlečenju otroka za pasji rep, ušesa itd.
do ugriza. Če se odločite, da boste papillona prinesli v hišo
k majhnemu otroku, je zelo pomembno, da nista pes in otrok nikoli
sama skupaj.
Geraldine de Pompadour
Geraldine de Pompadour
Ker so papilloni poskočna pasma in radi skačejo, obstaja tudi
nevarnost, da skočijo iz prevelike višine in se pri tem poškodujejo
- npr. iz naročja. Zato moramo biti previdni pri prenašanju papillona
v naročju, še posebno pa ob dviganju psa s strani neznancev, ki
psa ne poznajo in niso pripravljeni na njegove reakcije.
Življenje s papillonom
Papillon je vsekakor pes, ki mora živeti v stanovanju s svojim
gospodarjem in nikakor ne zunaj. Kljub dolgi dlaki, ki za razliko
nekaterih dolgodlakih psov nima značilnega pasjega vonja, ni prilagojen
nizkim temperaturam, saj nima podlanke. Lahko bi rekli, da je
krovna dlaka veliko bolj namenjena lepemu izgledu kot pa varovanju
pred mrazom. Kljub temu pa papillona v večini primerov pozimi
ni potrebno oblačiti. Obleči je smiselno predvsem mlade pse ali
pse v fazi menjave dlake, stare pse in pa ko gremo na kratke sprehode,
kjer pes mirno hodi ob naši nogi. Če peljemo psa na sprehod, kjer
se lahko zdivja in veselo skače okoli, plašček ni potreben, saj
se pes segreva s telesno aktivnostjo. Za hitre sprehode v smislu
opravljanja potrebe v nizkih temperaturah pa je plašček več kot
dobrodošel, saj psa dobesedno damo iz hiše ven, kar predstavlja
veliko temperaturno razliko.
Geraldine de Pompadour
Geraldine de Pompadour
Papillon lahko živi z nami tudi v garsonjeri ali enosobnem stanovanju
saj ne potrebuje veliko prostora. Tudi če ima celo hišo na razpolago
bo vedno capljal za lastnikom in se večinoma igral le v enem prostoru.
Glede vsakodnevnih aktivnosti mu zadoščata kratek sprehod ali
urica igranja (npr. metanje žogice), kar pa ne pomeni, da ne mara
dolgih sprehodov, nasprotno! Papillon lahko tudi več ur nepretegoma
hodi s svojim lastnikom (seveda mora biti za to primerno pripravljen!)
ali pa cel dan poležava na dvorišču. Kljub temu je dobro da psu
omogočimo vsaj en polurni sprehod na dan, da se razgiba tako telesno
kot psihično, saj je tudi mentalno aktiven ob gledanju in raziskovanju
novih stvari in poti. Sicer ni nič narobe, če včasih ne utegnemo
it ven s psom in se le poigramo v hiši, so pa sprehodi vsekakor
priporočljivi in zaželjeni.
Pomočnik invalidov
Kot zanimivost naj še omenim, da v Ameriki obstaja več skupin
ljudi, ki se ukvarjajo s šolanjem papillonov za pse pomočnike
invalidom. Čeprav se sliši neverjetno, je prav njihova velikost
velika prednost. Papillone šolajo za pomoč tetraplegikom in ostalim
invalidom.
Geraldine de Pompadour
Papilloni opravljajo dela kot so pobiranje svinčnikov, kovancev
ali časopisa s tal, prinašanje telefonske slušalke, pobiranje
perila iz pralnega stroja, pomoč pri pripravljanju postelje, odpiranje
vrat ... Naučijo se lahko več imen predmetov, ki jih potem prinašajo
lastnikom. Zanimivo je, da se naučijo celo številk na dvigalu
in pritiskajo gumbe namesto njihovih lastnikov.
Za konec
Sliši se dobro ... mali pameten pes, zelo prilagodljiv in izredno
učljiv, ampak pred nakupom razmislite. Ali je to res pes za vas?
Vsi ti plusi lahko prav za vas predstavljajo minuse. Da je pes
poskočen pomeni, da na vrtu potrebujemo srednje visoko ograjo;
to da je učljiv pomeni, da se bomo morali z njim ukvarjati in
ga šolati ... Če pa je to pes, ki vam ustreza, se pripravite na
čudovito družabništvo in na možnost, da pride v vaš dom še en
papillon. Pravijo, da kdor ima enkrat papillona, ima vedno papillona
in ponavadi ne samo enega.
Geraldine de Pompadour in Jonathan de Pompadour
ZGODOVINA
Predniki papillonov so Kontinentalni toy španijeli, ki so bili
zelo priljubljeni po Evropskih dvorih od začetka prejšnjega tisočletja.
Ker v tistih časih niso pisali rodovnikov, na žalost točna zgodovina
papillonov ne bo nikoli znana. Prav tako je težko govoriti o tem,
iz kje papillon izvira. Španjel pomeni pes iz Španije, po drugi
strani pa je papillon francoska beseda, ki pomeni metulj. Lahko
bi rekli, da si zgodovino pasme delijo Španija, Francija in Belgija.
Še preden je bil papillon tak kot je danes, je obstajala samo
pasma phalene. Kasneje so z mešanjem nekaterih drugih pasem dosegli
tudi dvignjena ušesa.
Legende o papillonih
O papillonih kroži veliko anekdot. Ena govori o Francoskem kralju
Henriju II. Henri je bil zaljubljen v to pasmo in je zapravil
veliko denarja za svoj konjiček povezan s papilloni. Leta 1576
je zapravil preko 100.000 kron za svoje ljubljenčke. Osebno je
potoval do svojega vzreditelja v Lyonu. Vzreditelj je seveda videl
kraljevo šibkost in je postavljal ogromne cene za mladičke. Henri
je jemal svoje papillone povsod s seboj, zato ni čudno, da je
spravljal člane državnega sveta v nejevoljo s tem, ko je prihajal
na sestanke z odprtim košem okoli vratu, v katerem so bili papilloni.
Clarissa Strozzi by Titian
Henrijevi trije najljubši papilloni so celo spali z njim in
so imeli nalogo varovanja njegovega veličanstva. Psička Lilene
je bila s Henrijem v Sv. Cloud-u, ko je prišel menih Jacques Clement
obiskat kralja. Liene se je do meniha obnašala napadalno in kralj
jo je moral zapreti v sobo z ostalimi papilloni. Ko je menih ostal
sam s kraljem, ga je zabodel in hotel zbežati. Papilloni so začutili,
da se je zgodilo nekaj strašnega in začeli močno lajati, s čimer
so priklicali osebje, ki je meniha aretiralo. Ampak za kralja
je bilo prepozno. Ko je umiral, so bile njegove zadnje besede:
"ko bi vsaj poslušal Liliene".
Tudi Mari Antoinette je bila zelo navezana na njena dva papillona.
Legenda pravi, da je enega papillona celo vzela s sabo pod giljotino.
Po njeni smrti so za papillona skrbeli v njeni hiši v Parizu,
ki je še danes znana kot "Hiša Papillonov". Njena papillona
sta se imenovala Inez in Mimi. V njeni sobi na nočni omarici pa
so našli kipec, ki spominja na papillona.
Mme de Pompadour, François Boucher, 1759
Obstaja grafika imenovana "The faitful" (zvest), ki
je delo Barona Alberta Houtarta, na kateri je Madame de Pompadour
s svojim papillonom na krilu. Madam Pompadour je naslikana na
več slikah s svojima papillonoma.
Papilloni in umetnost
Mme de Pompadour, François Guérin
Glede na položaj, ki so ga papilloni uživali na kraljevih dvorih,
ni nič presenetljivega, da so se v času renesanse veliko pojavljali
v raznih freskah in znanih slikarskih delih. Papillone so slikali
znani Evropski slikarji kot so Van Dyke, Goya, Rubens, Murillo,
Boucher ... Ali je bil papillon na portretih želja lastnika ali
slikarja, žal ni znano. Najstarejše slikarsko delo s papillonom
je iz leta 1270. Naslikal ga je italijanski slikar Ambrogi de
Boudose Giotti. Slika je bila obešena v cerkvi v Italiji. Črno
belega papillona je naslikal tudi Italijanski slikar Sasetta (1392-1450).
Tiziano Vercelli (Titian) je v 16. stoletju naslikal rdeče belega
papillona v sliki "The Venus of Urbino", naslikal je
tudi dvoletno Clarisso Strozzi s phaleno (1542). Antoine Plesne
(1683-1757) je narisal Kraljico Sophio Dorotheo z njeno phaleno.
Mme de Pompadour, François Boucher, 1758
STANDARD
IZVOR: Francija, Belgija.
Datum publikacije veljavnega standarda: 17.09.1990.
Namembnost: Družni pes.
KLASIFIKACIJA F.C.I.: 9 FCI skupina Družni psi sekcija 9 Continental
Toy Spaniels.
SPLOŠNI IZGLED: Majhen, dolgodlak pes, skladno
grajenega telesa, zmerno dolgega gobca, ki je krajši od lobanje.
Živahnega karakterja, graciozen in robusten, ponosne drže z elegantno
in lahkotno hojo. Telo je malenkost daljše kot višje.
Geraldine de Pompadour
GLAVA: V normalnih proporcih s telesom, proporcialno
lažja in krajša od velikih in srednjih španjelov.
LOBANJA: Ne preokrogla iz profila niti od spredaj. Po sredini
lobanje se včasih čuti rahla vzdolžna odprtinica. Dovolj poudarjen
stop. Dovolj poudarjena vdolbinica med čelom in smrčkom - med
očesoma. Pri težjih psih je manj očitna, ampak še vedno prisotna,
pri zelo majhnih psih pa je jasno vidna, ampak ne daje videza
nenadnega preloma.
GOBČEK in SMRČEK: Majhen črn in okrogel smrček, rahlo sploščaten
na vrhu. Gobček je krajši od lobanje, droben, koničast in ne preveč
vdrt ob straneh. Ne sme bit obrnjen navzgor. Ustnice so dobro
pigmentirane in ozke. Čeljust je dokaj močna s pravilnim škarjastim
ugrizom. Jezik ne sme biti konstantno viden oz. viseč iz gobčka.
OČI: Oči so velike, dobro odprte v obliki mandljev in ne izbuljene.
Nastavljene nekoliko nižje na glavi. Notranji rob je na stičišču
lobanje in gobčka. Oči so temne barve in zelo ekspresivne, veka
je močno obarvana.
UHLJA: Uhlja sta tanka ampak čvrsta. Hrustanec se ne sme končati
koničasto. Uhlja sta nastavljena raje zadaj na glavi, dovolj oddaljena
drug od drugega da poudarita malce zaokroženo obliko lobanje.
Nastavljena sta visoko. Uhelj je dobro odprt in obrnjen na stran.
Notranja stran uhlja tvori horizontalno kot približno 45°. Uhlja
sta bogato odlakana.
VRAT: je zmerno dolg, rahlo obokan na tilniku.
Geraldine de Pompadour
TELO:
Hrbet: Ne prekratek ali ukrivljen ampak vseeno ne raven.
Prsni koš: širok. Obseg prsnega koša, ki se meri med zadnjima
dvema rebroma mora biti približno ekvivalenten plečni višini.
REP: Nastavljen dokaj visoko, dokaj dolg in
bogato odlakan. Ko je pes v akciji, ga nosi ukrivljenega čez hrbet,
v ekstremnih primerih se lahko dotika hrbta, ne sme pa plosko
ležati na hrbtu.
Geraldine de Pompadour
OKONČINE: Tace so ravne, čvrste in drobne. Pes
ne sme zgledat dvignjen ne od spredaj ne od zadaj, tace so vzporedne.
Mora biti normalno okoten.
NOGE: Dokaj dolge, imenovane "zajčje noge", ravno ležeče
na blazinicah. Močni kremplji, zaželjeni so črni, svetli pri rjavih
ali belih kožuhih (beli kremplji pri belih psih ali psih z belimi
tacami ne predstavljajo napake, če je pes drugače dobro pigmentiran).
Prsti so močni s čvrstimi blazinicami in odlakani med prsti. Dlaka
tvori konico.
GIBANJE: Ponosno, lahkotno in elegantno.
DLAKA: Nima podlanke. Je gosta, bleščeča, lahko
valovita (ne pa kodrasta!), ne premehka ampak odporna na dotik,
s svilnatim odsevom. Dlaka je vsajena ravno, dokaj drobna. Je
kratka po glavi, gobčku in sprednji strani tac. Srednje dolga
je po telesu, daljša po vratu, kjer tvori nabran ovratnik, ki
valovito pada po prsnem košu. Tvori resice na ušesih in zadnji
strani prednjih tac. Lahko so manjši šopi dlake med prsti, ki
se lahko podaljšajo na zgornjo stran in dajejo vtis podaljšanja
noge.
BARVA: Dovoljene so vse barve z belo podlago. Po telesu in tacah
mora prevladovati bela barva. Zaželjena je bela lisa na čelu.
Bela barva je dovoljena na spodnjem delu glave. Večinoma bela
glava predstavlja napako. Ustnice, veke in predvsem smrček morajo
biti pigmentirani.
Geraldine de Pompadour
VELIKOST IN TEŽA:
Plečna višina: okoli 28 cm.
Teža: dve kategoriji:
1) manj kot 2,5 kg (psi in psice).
2) od 2,5 kg do 4,5 kg za pse, od 2,5 kg do 5 kg za psice
minimalna teža: 1,5 kg.
Geraldine de Pompadour
NAPAKE: Vsako odstopanje od zgornjih točk se
šteje kot napaka in resnost napake se meri sorazmerno z odstopanjem.
- Ploska lobanja, jabolčna lobanja in izbočena kot pri malih
angleških Toy španjelih.
- Premalo ali preveč poudarjen stop
- Smrček, ki ni črn
- Usločen gobec ali vdrt
- Nepigmentirane ustnice
- Pred in še posebno podgrizavost
- Majhne preokrogle oči, izbuljene, presvetle, vidna belina, ko
pes gleda naravnost
- Depigmentiranost robov vek
- usločen ali izbočen hrbet
- Zavit rep, plosko ležeč na hrbtu, padajoč na stran
- Navzven obrnjene noge (v obliki črke o)
- Enojni ali dvojni sledniki na zadnjih tacah so nezaželjeni in
predstavljajo lepotno napako.
- Noge obrnjene navznoter ali navzven
- Kremplji, ki se ne dotikajo tal
- Redka dlaka, mehka ali blown (puffed up), volnena dlaka, podlanka
IZKLJUČUJOČE NAPAKE:
- Roza ali delno roza obarvan smrček
- napačen ugriz (do meje ko se sekalci ne dotikajo več)
- ohromljen ali stalno viden jezik
N.B.: Samci morajo imeti dve na videz normalni
modi, spuščeni v mošnjo.
Menine`s Great Balls of Fire in Heléne
Desireé de Pompadour
NEGA
Čeprav papillon nima podlanke, je redna nega obvezna. Nekateri
pravijo, da pasma ne pušča dlake, kar vsekakor ni res. Res je,
da psi s podlanko puščajo več dlake, ampak ob menjavi kožuščka
(dvakrat letno) tudi papillon kar veliko dlake "zmeče s sebe".
Dlaki po stanovanju pa se seveda lahko izognemo z redno nego psa.
Geraldine de Pompadour
Pripomočki
Za nego dlake potrebujemo kvalitetne pripomočke, ki jih ponavadi
dobimo na razstavah in v bolje založenih trgovinah. Najprej potrebujemo
železen glavnik. Najbolje je, da imamo dva glavnika z različno
razmaknjenimi zobmi, obstajajo pa tudi obojestranski glavniki.
Naslednji pripomoček je kvalitetna krtača. Za mladička je najbolj
primerna mehka krtača iz naravnih ščetin (natural bristle brush),
potrebujemo pa tudi krtačo s kovinskim zobci, ki niso zaključeni
v bunkico (pin brush), saj krtače z bunkico samo cefrajo dlako.
Za striženje dlake na tačkah potrebujemo škarjice z zaokroženimi
konicami in pa škarjice za kremplje. Tu nam bodo še najbolj prav
prišle škarjice za striženje mačjih krempljev, saj so ravno prave
velikosti. Za kopanje mladička potrebujemo blag šampon, za odraslega
psa pa kvaliteten šampon za svilnato dlako in dober balzam. Prav
nam bo prišel tudi sprej za razčesavanje dlake. Ne smemo pa pozabiti
še na nego zob. Za to potrebujemo zobno ščetko, ki jo lahko kupimo
v trgovini za male živali, ali pa kupimo ščetko za dojenčke in
pa pasjo zobno pasto (človeška nikakor ni primerna!).
Česanje in kopanje
Čeprav pasma nima zahtevne dlake, je dvakrat tedensko česanje
nujno. Če psa redno češemo, nam to ne vzame veliko časa, saj vozli
niti ne nastajajo, naš pes pa ima lep in sijoč kožušček. Česanje
je dobro tudi zaradi prekrvavitve kože in vzpostavljanje posebnega
odnosa z našim ljubljenčkom. Ko se lotimo razčesavanja psa, najprej
preverimo, če je kje novo nastali vozel in razčešemo večje vozle.
Vozli ponavadi nastajajo na trebuhu in na ušesih, zato bodite
še posebej pozorni na ta območja. Ko se prepričamo, da ni več
vozlov, psa razčešemo s krtačo. Preden se lotimo česanja, psu
dlako malo poškropimo z vodo ali s sprejem za razčesavanje, saj
česanje suhe dlake le-to lomi in vsekakor ne pripomore k lepemu
kožuščku. Ušesa in rep razčešemo z glavnikom. Na ušesa ne nanašamo
nobenih preparatov.
Geraldine de Pompadour
Geraldine de Pompadour
Ko je pes razčesan, se lahko lotimo kopanja. Nikoli ne kopajmo
zavozlanega psa, saj se bodo vozli le še utrdili! Psa najprej
temeljito zmočimo z vodo in nanesemo šampon, ki ga nežno vtremo
v dlako. Če je pes še posebej umazan, šampon nanesemo dvakrat.
Šampon nanašamo od zadaj naprej in ga nazadnje nanesemo na glavo.
Pri nanašanju šampona na glavo moramo paziti, da ne gre v oči
ali v ušesne kanale - isto velja za vodo. Šampon moramo temeljito
izprati, saj ostanki šampona na dlaki dražijo kožo. Nato nanesemo
balzam in ga pustimo nekaj minut delovati, ter ga temeljito izperemo.
Ko je pes čist, ga zavijemo v brisačo, vendar pa nikakor ne drgnemo
brisače po dlaki, saj se tako zavozla in razcepi. Nato psa delno
posušimo s sušilcem za lase in ga ponovno razčešemo ter posušimo
do konca. Pozorni moramo biti na temperaturo sušilca, saj visoka
temperatura uničuje dlako.
Papillona kopamo približno enkrat mesečno oz. po potrebi. Če ima
pes le blatne tačke, mu jih lahko speremo pod tušem brez šampona.
Nekateri razstavni psi se kopajo tedensko, če pa bomo našega ljubljenčka
kopali tudi na dva meseca, ne bo nič narobe. Dlaka se večinoma
sama čisti in tudi če dobi v mokri travi vonj, suha ne smrdi.
Da je pes neokopan, se po dlaki razen na ušesih ne pozna. Ušesa
postanejo prej "mastna", medtem ko ostala dlaka praviloma
zaradi umazanije ni mastna.
Geraldine de Pompadour
Čiščenje ušes in zob
Tudi ušesa čistimo po potrebi, vendar je priporočljivo, da jih
tedensko pregledamo. Če je na zunanjem delu ušesa vidna umazanija,
jo očistimo z mokro krpico ali z vato. Ušes nikakor ne čistimo
s paličicami za uho, saj lahko resno poškodujemo bobniče. Uho
čistimo tako, da ne gremo dlje od tam, do koder sežemo s prstom.
Če ima uho neprijeten vonj, ali pes otresa z glavo, je to zanesljiv
znak vnetja. V tem primeru se posvetujte z veterinarjem. Obstaja
tudi posebna tekočina za čiščenje ušes. To tekočino stisnemo v
uho, pomencamo uho pri korenu in pustimo psu da se otrese, s čimer
izloči odvečno tekočino iz ušesa. Prekomerna uporaba čistilne
tekočine ni dobra. Uho čistimo s tekočino po potrebi (npr. ko
ima uho rahlo neprijeten vonj), nikakor pa ne pogosteje kot mesečno.
Za čiščenje zob potrebujemo zobno ščetko, ki mora biti zelo mehka
in pasjo zobno pasto. V trgovini lahko dobimo zelo različne pasje
zobne ščetke. Od navadnih do takih, ki jih nataknemo na prst.
Lahko pa enostavno kupimo ščetko za dojenčka, ki je prav tako
mehka in majhna, ter primerna za našega psa. Na ščetko nanesemo
pasto in z njo nežno drgnemo vodoravno po zobeh. Dlesni ne drgnemo
in paste tudi ne izpiramo.
Geraldine de Pompadour
Urejanje šapic
Sicer se papillonov ne striže, vendar pa moramo šapice kljub
temu oblikovati in primerno postriči dlako. Prednji del tačke
postrižemo tako, da lepo zaokrožimo obliko tačke in postrižemo
pramene dlake, ki štrlijo čez taco. Tako pes tudi lažje hodi,
saj ne stopa po lastni dlaki. Če je potrebno, moramo postriči
tudi spodnji del tačke med blazinicami, saj pes z dolgo dlako
na spodnjem delu tačke ne hodi lepo. Dlako na tačkah strižemo
s škarjicami z zaobljenimi konicami. Dlako na tačkah strižemo
po potrebi na en mesec ali dva.
Kremplje strižemo z majhnimi škarjicami, ki se uporabljajo tudi
za mačke. Pasje kleščice so prevelike in je delo z njimi nerodno.
Če ima pes svetle kremplje, je delo zelo enostavno, saj je na
belem kremplju lepo viden roza živec. Krempelj strižemo do tega
živca in pazimo, da ga pri tem ne poškodujemo. Če pa je krempelj
črn, je delo malce težje, saj praktično strižemo po občutku. V
primeru, da krempelj preveč odstrižemo in poškodujemo živec začne
pes iz kremplja močno krvaveti. Čez krempelj takoj položimo in
tiščimo kos gaze, dokler se krvavitev ne ustavi. Pri striženju
ne smemo pozabiti na peti krempelj na sprednjih tačkah, ki je
nekoliko višje od ostalih štirih in se tudi manj obrablja. Kremplje
strižemo na dva tedna ali en mesec. Če pes veliko teče po asfaltu,
pa mogoče tako pogosto striženje ne bo potrebno. Vsekakor pa redno
pregledujemo dolžino krempljev, saj lahko predolgi kremplji deformirajo
razvoj tačk pri mladih psih.
Geraldine de Pompadour
Geraldine de Pompadour
VIR:
- F.
Michael Truex (2000): Papillon. Interpet Publishing, England
- Deborah
Wood (2003): The New Owner's Guide to Papillons. TFH, Neptune
City
- David
Roe, Carolyn Roe (1999): The Complete Papillon (Book of the Breed
S). Interpet Publishing, England
- www.fci.be