Avtor: Urša Škof
Objava na mojpes.netu: 01.09.2005

BERNSKI PLANŠARSKI PES
EDEN NAJLEPŠIH PSOV NA SVETU

Ugotovitvi, ki se je skoraj "sama od sebe" zapisala v naslovu, najbrž ne more oporekati noben ljubitelj psov, nasprotno, v nekaj zadnjih letih se ji pridružuje tudi mnenje poznavalcev, odkar so "bernci" postali znani domala po vsem svetu. Brez pretiravanja lahko rečemo, da že bežno srečanje z njegovo veličastno pojavo in ljubeznivo naravo zadostuje za ljubezen na prvi pogled ...

Ko je bil na začetku tega stoletja leta 1902 na švicarski razstavi psov predstavljen prvi "Dürrbachler", si ni nihče predstavljal, da bo ta običajni pes kmečkih dvorišč postal svetovno znan. Leta 1904 je bila pasma vpisana v švicarsko rodovno knjigo.

Pa pojdimo po vrsti.

KORENINE

O izvoru in starosti tega psa je bilo veliko teorij in ugibanj. Preko evropskega pa celo do velikega tibetanskega mastifa naj bi segali sledovi njegovega porekla, toda moderna raziskovanja so te teze ovrgla. Zaenkrat se moramo zadovoljiti z dejstvom, da poteka vzreja bernca od začetka tega stoletja iz domačega kmečkega psa, do takrat pa je njegov izvor zavit v skrivnost. Kljub vsemu pa lahko trdimo, da so korenine tega psa centralne Švice zelo stare in izključno lokalnega porekla.

Netty van Burgdorf SHSB 3479
Vir: www.bernersennenhund.ch

Max v. Oberaargan SHBS 7379
Vir: www.bernersennenhund.ch

Začelo se je v predelu Schwarzenburg južno od Berna, kjer je prvotni kmečki pes ohranil svojo zunanjost in kvalitete. Kmetje tega okoliša so cenili njegove sposobnosti vlečnega psa, pa tudi pastirja in čuvaja. Tu najdemo tudi vasico Dürrbach, ki je dala ime prvotnemu tipu bernca.

NAČRTNA VZREJA

Zgodovino razvoja bernskega planšarskega psa nehote primerjamo s švicarsko uro: natančni, usmerjeni koraki, tradicija, napredek in navdušenje vzrediteljev so naredili svoje.

Leta 1899 je bil v kantonu Bern ustanovljen prvi kinološki klub "Berna" s svojo vzrejno komisijo, ki se je ukvarjala z vzrejo pasemskih psov. Leta 1902 je "Berna" organiziral švicarsko razstavo psov v Ostermundigenu, kjer je bil prvič predstavljen "Dürrbachler", leta 1904 pa jih je bilo na mednarodni razstavi psov v Bernu že šest, od katerih so štirje odnesli nagrade in od tega leta je pasma vpisana v švicarsko rodovno knjigo. Ta razstava je bila prelomnica v razvoju bernskega planšarskega psa, saj mu je bila takrat namenjena tolikšna pozornost javnosti, da se je več rejcev v okrožju Burgdorf začelo načrtno ukvarjati z njegovo vzrejo. Ti so leta 1907 razstavili svoje pse na razstavi v Luzernu, kjer je prof. dr. Heim sodeloval kot sodnik. Kot velik kinološki strokovnjak se je natančno lotil preučevanja nove pasme in svoje izsledke objavil v glasilu nacionalnega kinološkega kluba. Srečanje s prof. dr. Heimom je bilo za bernca, kot pasmo, izredna sreča, saj je s svojim nespornim znanjem in vplivom veliko naredil za njegovo vzrejo.

Prof. Dr. Albert Heim (1849-1937)
Vir: www.bernersennenhund.ch

Novembra leta 1907 so v Burgdorfu ustanovili "Swiss Dürrbach Club", da bi zagotovili načrtno strokovno vzrejo. Njihov namen je bil kmalu dosežen, saj so na mednarodni razstavi psov leta 1908 ob 25-letnici švicarske kinološke zveze predstavili 22 svojih psov. S tem je "Dürrbachler" pridobil svoje mesto med priznanimi pasmami in njegova prihodnost je bila zagotovljena.

Uporabljali so ga predvsem za zganjanje živine in vleko mlekarskih in tkalskih vozičkov, tudi po zahtevnih visokogorskih poteh, kar se odraža v njegovem močnem, robustnem videzu in krepkih okončinah.

"DÜRRBACHLER" SE PREIMENUJE

Tudi pri nastanku današnjega imena bernskega planšarskega psa ima prste vmes prof. dr. Heim. Mlademu pasemskemu klubu je svetoval, da preimenuje "Dürrbachlerja" v današnjo obliko z namenom, da bi uskladili ime z ostalimi tremi švicarskimi planšarskimi pasmami. Seveda je preteklo še nekaj let, natančneje do leta 1913 je trajalo, da so vzreditelji pasmi spremenili ime, v okolici Berna pa še vedno naletite tudi na starega.
Kakorkoli že, tekom let je bernski planšarski pes našel mnogo prijateljev po Evropi, pa tudi na drugih celinah.

BERNSKI PLANŠARSKI PES DANES

Zunanji izgled:

dolgodlak, trobarven, večji srednjevelik pes, krepak, okreten, harmoničen

Dlaka: dvojna, daljša, svilnata in sijoča, psa naravno dobro ščiti pred vremenskimi vplivi ter potrebuje redno česanje - v obdobju izgubljanja podlanke tudi vsakodnevno. Lahko je rahlo valovita vendar ne skodrana.

Barva dlake: sajasto črn plašč in glava z rjavordečimi ožigi na licih, nad očmi, na vseh štirih tacah, na prsih in z belimi oznakami kot sledi: čiste bele simetrične oznake na glavi: bela lisa na smrčku obojestransko, ki se proti čelu razširi; bela lisa spodaj ne sme segati do bližine oči, niti ne preko ustnega kota. Belina na grlu in prsih je neprekinjena. Zaželjene so bele tace in bela konica repa. Dopušča se manjša bela lisa na vratu. Ta razporeditev daje sicer veliki pojavi simpatično milino.

Deep River in Astra (Astra v. Reichenbrunnen)
Foto: Mojca Sajovic

Tisa (Missy Giove)
Foto: Nataša Bešter

Velikost: psi od 64 do 70 cm plečne višine, idealno med 66 in 68 cm, psice od 58 do 66 cm, idealno od 60 do 63 cm. Zadnja leta se švicarski vzrejni standardi nagibajo k spodnjim mejam navednih višin.
Končno velikost dosežejo nekje pri 15-ih mesecih, karakterno pa odraščajo vse tja do treh let starosti.

Značaj
"Bernec" je pojava močnega podeželskega psa, nikdar težavnega, vedno vedrega, zaupljivega in dobrodušnega. Pod mogočno zunanjostjo se skriva čuteč in ljubezniv značaj, ki pokaže svoje najboljše strani v večjem krdelu. Zanima ga vse okrog njega in z vsakim vzpostavi prijazen stik. Prijazen in strpen je do otrok, instinktivno čuva svoj teritorij. Nič nenavadnega ni, če neznanca pozdravi z laježem, a že v naslednjem trenutku ga bo ob privolitvi gospodarja mirno sprejel in spustil v hišo. Nikoli ni agresiven. Količina aktivnosti, ki jo potrebuje odrasel pes je odvisna od njegove telesne pripravljenosti in navad. Aktiven bernec z lahkoto preteče tudi več deset kilometrov na dan, medtem ko bo drugi zadovoljen že z daljšim sprehodom. Načeloma pasma zahteva nekje od 3 do 8 km zmernega gibanja dnevno. Tudi glede tega so zelo prilagodljivi in če lastnik na primer zboli, pes sprejme dejstvo, da je njegova aktivnost začasno zmanjšana in ne postane nevrotičen ali razdražljiv. Pazljivost je potrebna predvsem pri mladih psih, ki se razmeroma hitro utrudijo, a tega ne pokažejo navzven dokler je okolica zanimiva, zato jim moramo nuditi dovolj počitka in aktivnost razporediti na več krajših obdobij.

Tisa (Missy Giove) pri igri s kokošjo
Foto: Nataša Bešter

Rina (Rina Podgonjska) med igro
Foto: Nina Bešter (Rinchy)

Učljivost
Njegova izstopajoča lastnost je njegova pripravljenost za delo. Karkoli že počne skupaj s svojim gospodarjem - vleče voziček, prinaša ali čuva - vse počne z veseljem.

Vsak njegov lastnik pa bi se moral zavedati, kako pomembno je nadomestiti njegove nekdanje dolžnosti iz kmečkega okolja in mu najti nove zaposlitve - od drobnih vsakdanjih opravil pa do katere od disciplin iz šolanja športnih psov. Ker je učljiv in ubogljiv lahko dobro šolan pes dosega odlične rezultate. Odrasli psi so v hiši umirjeni, večino časa preležijo na njim najljubšem prostoru in ne zahtevajo nenehne pozornosti, zunaj pa se razživijo in so lahko tudi zelo aktivni. Zaradi te prilagodljivosti so primerni za veliko različnih zaposlitev in dejavnosti, od šolanja za reševalne in lavinske pse, sledenja, do rally obedienca in tudi bolj aktivnih športov, kot so čuvanje ali vodenje črede ter agility in flyball. Nemalokrat se ga uporablja tudi kot terapevtskega psa. Paziti je potrebno le na omejitev gibanja do konca njihove rasti, da ne bi preobremenili sklepov in povzročili displazije.

Berni in agility
Vir: www.bernersennenhund.ch

Prvi tedni v novem domu dajejo predznak kasnejšemu skupnemu življenju, zato je preudarno ter uravnovešeno obnašanje lastnika izjemno pomembno. Poznavalci pasme pravijo, da edino kombinacija igre in učenja vodi preko pozitivnih izkušenj psička k uspehu, končne rezultate dela pa znata ceniti tudi švicarska vojska in policija.
Leta 1960 je švicarski klub za bernske planšarske pse uvedel testiranje značaja pri psih, ki jih uporabljajo za vzrejo. Le redko so zasledili zadržanega ali nezaupljivega psa.

SAMOSTOJNO UKREPANJE

Tipičen značajski portret katerega koli od štirih švicarskih planšarskih psov je njegova sposobnost ukrepati po svoje. To je za psa - zganjalca črede - nujnost, saj je le tako lahko zanesljiv delovni partner človeku. Pes običajno preceni situacijo precej hitreje kot pastir in temu ustrezno tudi ravna. Planšarski pes ni običajen štirinožni spremljevalec, ki bo s pasjo vdanostjo sledil vsaki izrečeni besedi ali gibu svojega gospodarja. Čeprav so ljubeče navezani na svojo družino, pa planšarski psi ne sprejemajo ponižno ukazov, temveč so zanesljivi in razumevajoči človekovi partnerji. Njihovo šolanje mora biti zato brez prisile in zadirčnih ukazov, vendar popolnoma dosledno in odločno.

Molka (Joly Bella) vleče voziček
Foto: Monika Benkovič

Lenny (Lenny the beauty)
Foto: Ema Dolenec (Lenny)

Vzgoja

ŠEST PRAVIL ZA PRAVILNO VZGOJO MLADEGA PSA
Povzeto po Martinu Simončiču

1. BREZ PRISILE - mladiči so zelo občutljivi. Hitro se učijo, prav tako pa se tudi hitro prestrašijo, kar zavira učenje. Motivacija, potrjevanje pravilnega vedenja in nagrada vodijo v uspeh.
2. PREPROSTO - mladiči se učijo postopno. Kadar posamezne vaje ali veščine razdelimo v več segmentov in jih povežemo šele takrat, ko bo pes vsak del resnično osvojil, bo pokazal večje zanimanje in željo po učenju.
3. KRATKO - ker učenje napreduje samo takrat, ko mladiči pozornost posvečajo vodniku, morajo biti vaje kratke.
4. GRADITE ZAUPANJE - bodite sproščeni, nasmejani, ton glasu naj bo prijeten, pomirjajoč, veliko se igrajte z njimi in jih hvalite. Mladiči morajo začutiti, da so koristni individuumi v krdelu. V družbi z vami naj ne doživijo slabih izkušenj.
5. GIBI IN BESEDE - najhitrejši način za učenje ukazov je povezava besede z ustreznim, stalno enakim gibom telesa.
6. HITITE POČASI - rezultatov ne bo preko noči. Mladiči se sicer hitro učijo, kar marsikoga zavede, vendar osvajanje vaj lahko grafično prikažemo z dvigajočo in spuščajočo se krivuljo. Prvi dan bo mladič takoj ponovil vse, kar smo ga učili prejšnji dan in prepričani bomo, da smo ga že vsega naučili. Čez dva dni pa bomo razočarani, saj se na naše besede sploh ne bo odzval. Zaradi tega ne prehitevajte z vajami in počakajte tako dolgo, da bo vsak del vaje resnično utrjen. To pa lahko traja več tednov.

Bernka Gea (Gea Mirabilis) z družbo - pritlikavo kozico Spotty bejbo,
avstralsko ovčarko Blum (Flying Fortress Bibi Blocksberg) in pekinezerko Bessy
Foto: Jasna Šporar (Blumina)

Bratca Atos in Astor med igro
Foto: Mojca Uršič (Scythe)

Zdravje

Najbolj pogoste težave, s katerimi se srečujejo lastniki bernijev so dedno pogojena ali pridobljena kolčna in komolčna displazija, kožne alergične reakcije, težave z vekami in karcinomi.

Kolčna displazija je najbolj pogosta oblika displazije. Gre za dedno poligeno bolezen (nagnjenost k displaziji je dedna v 25-ih %), lahko je tudi pridobljena (75% v prvih 60 dneh življenja). Pse in psice z rentgensko dokazano displazijo kolčnega/komolčnega sklepa (slikanje po dopolnjenem 20 mesecu starosti, ko je diagnostika najbolj zanesljiva) se izloča iz vzreje.

Rina (Rina Podgonjska)
Foto: Nina Bešter (Rinchy)

Pridobljeni vzroki

Pri hitreje rastočih mladičih se mišično in maščobno tkivo razvija hitreje kot kostno in vezivno, kar povzroča nenormalno obremenitev sklepov in pogojuje nastanek displazije. Če torej vzpodbujamo rast z različnimi vitaminskimi dodatki, dodajanjam kalcija ali premočno tovarniško hrano, lahko povzročimo nastanek displazije. Povzročimo pa ga lahko tudi z nepravilnim gibanjem.

Klinični znaki

Pri večjih naporih (daljši sprehod) opazimo opletajoče premikanje zadnjega dela telesa in/ali kameljo hojo. Drugi znaki:
- neizdaten korak zadnjih okončin,
- kratek galop in težave pri preskoku skakalnice,
- enostranska ali obojestranska razširjenost v predelu kolčnega sklepa,
- razbremenjevanje sklepa med sedenjem (če le more, pes sedi postrani),
- pri hujših oblikah izrazito šepanje, oteženo vstajanje, žival se hitreje utrudi,
- displazičen pes se težje vzpenja na zadnji nogi.

Končno potrditev diagnoze da le rentgensko slikanje.
POMEMBNO! Zgodnja rentgenska diagnostika (v 6. mesecu starosti) daje večje možnosti za uspešno veterinarsko pomoč.

Astra v. Reichenbrunnen
Foto: Mojca Sajovic

KAKO LAHKO PREPREČIMO NASTANEK DISPLAZIJE?

- Hrana naj bo dovolj raznolika in uravnotežena, izberemo hrano za mladiče velikih pasem.
- Pri preveč hranjenih mladičih so sklepi bolj obremenjeni in sklepne vezi popustijo, posledica je lahko displazija.
- Mladič mora imeti dovolj gibanja, čimveč po ravnem. Pred enim letom starosti ne sme teči ob kolesu niti preskakovati ovir.
- Mladič ne sme hoditi po gladkih oz. drsečih tleh: padanje po njih povzroča raztezanje sklepnih vezi in poznejšo ohlapnost tkiva.
- Hojo mladičev po stopnicah odsvetujejo – mladiče je po stopnicah potrebno nositi vsaj pet mesecev, hojo po stopnicah nasploh omejimo na najnujnejše. Ko mlad pes že sam hodi po stopnicah, naj bo sprva na povodcu, vodnik naj uravnava hitrost in skrbi za varnost.
- Preskakovanje ovir in skakanje z višine preprečujemo mladičem vsaj do konca prvega leta starosti.
- Mladič naj se ne igra z odraslim psom: ta ga lahko tako grobo povalja, da pride do raztezanja sklepnih vezi, podobno kot pri hoji po gladkih tleh, lahko pa pride tudi do resnih poškodb, ki bodo slabo vplivale na kasnejši odnos mladiča do drugih psov! Pri dvigovanju mladiča naj desna roka podpira sprednji tački, leva pa naj nosi težo telesa pod zadkom.

Zdravljenje

Edino (pogojno) uspešno zdravljenje je kirurški poseg. Nekateri specialisti ortopedi ga opravljajo tudi pri nas.

Oks (Loki) uživa v snegu
Foto: Urša Rakoše (Oks)

Lars lovi kepo
Foto: Urša Rakoše (Oks)

Nega

Dlaka je kljub svoji dolžini razmeroma enostavna za vzdrževanje. Potrebuje redno tedensko krtačenje (v obdobju menjavanja podlanke dnevno). Pri redni negi se dlaka ne feclja, je sijoča in svilnata na otip. Mladega kužka ne kopamo, da ga ne prehladimo - mokrega le obrišemo z brisačo - dokler se sam poleti ne poda v vodo. Tudi takrat mokrega osušimo z brisačo in počešemo. Odraslega psa naj ne bi kopali več kot dvakrat letno, pri tem je priporočljiva uporaba dobrega nevtralnega šampona za pse brez izrazitega vonja.
Oči in ušesa čistimo z robčki Speedy clean, prepojenimi z blagim razkužilom, ki se dobijo v boljših trgovinah ali pri veterinarju. Za čiščenje ušenega masla uporabljamo tekočino Epi - Optic po nasvetu veterinarja. Da ne bo izkušnja slaba, jo je potrebno ogreti na telesno temperaturo!

Essy-ini mladički
Foto: Avrelija Sivec

Astor (Astor Bernieshine)
Foto: Mojca Uršič (Scythe)

Mladega psa je priporočljivo čimprej privaditi na čiščenje zob - sprva le kot dotik, kasneje s posebnim naprstnikom ali s pasjo krtačko. Zobna pasta za pse s fluorom deluje tudi kot zaščita pred zobnimi oblogami, kar omogoča, da bo imel vaš kuža dolgo lepe in zdrave zobe.

Posebno težavo predstavlja novemu lastniku mladega kužka odpravljanje zunanjih zajedalcev: bolhe in klopi lahko naredijo veliko škode, zato se z obema nadlogama spopademo takoj, ko ju opazimo. Bolhe uspešno zatirata preparata Frontline in novejši Advantix, ki imata dobo delovanja 3 mesece proti bolham in mesec dni proti klopom, ter se dobita tudi za mladiča že od 10. tedna dalje. Za odstranjevanje klopov uporabljajte izključno pinceto za klope, ki je za drobiž dosegljiva v vsaki trgovini s pasjo opremo. Hitro in v celoti lahko z njo odstranimo klopa, hkrati pa ga ne stiskamo, s čemer bi lahko pospešili vnos bakterij v telo psa. Proti bolham daje zelo dobre rezultate preparat Program. Tablete, ki preprečujejo razmnoževanje bolh, dajemo enkrat mesečno.

Icequeen of Princess Sissi
Foto: Andreja Suhadolnik

ALI SEM PRAVI LASTNIK ZA BERNSKEGA PLANŠARSKEGA PSA?

ZA ZAČETEK: VELIKA ŽELJA!

Veliko mladih, pa tudi malo manj mladih bodočih lastnikov psov pozablja, da odločitev o nakupu psa običajno temeljito spremeni življenje cele družine, nepredvidljive posledice te odločitve trajajo deset, dvanajst let ali celo dlje. Vnaprej je treba določiti naloge družinskih članov v zvezi s pasjimi potrebami, pa tudi njegove pravice. Če je na primer vnaprej jasno, da bo kuža lahko spal na kavču v dnevni sobi, potem ne bo ob njegovem prihodu nobenih dvomov več. Če pa bo malčku dovoljeno spati na tem istem kavču le do takrat, ko bo iz malčka zrasla velika kosmata (včasih blatna) zverina, potem tvegamo neenakopravno merjenje moči z včasih neslutenimi posledicami.

Sissijini mladički
Foto: Andreja Suhadolnik

Melly z mladički
Foto: Ema Dolenec (Lenny)

Novemu članu družine je treba najprej zagotoviti:
- njegovo varnost: ograjen vrt
- pravico do miru: lasten prostor v hiši, kjer ga ne bodo motili ljudje, zlasti ne otroci, niti druge živali. Neobvladljivi otroci in tisti, ki so mlajši od osmih let, niso primerna samostojna družba za pasjega mladiča.
- (večinski) delež prostega časa bodočega lastnika
- pravico do družbe njegovega človeka: zagotoviti mu je potrebno dostop do njegovega človeškega krdela!
- sredstva za hrano, potrebščine, šolanje in osnovno veterinarsko oskrbo, ki bodo v prvem letu presegle dvakratno nabavno ceno mladiča

Tisa (Missy Giove) in Zoya
Foto: Nataša Bešter

PES JE ČLOVEKOV NAJBOLJŠI PRIJATELJ: BOM TUDI JAZ SVOJEMU PSU NAJBOLJŠI PRIJATELJ?

Eden najmočnejših pasjih nagonov je nagon tropa. Pasji prednik je živel v skupini, danes pa je njegov trop družina in lastnik vodja tropa. Pravilno vzgojenega psa zanima vse, kar počne družina in rad je v središču dogajanja. Je lastnikov največji občudovalec, pri spoštljivem odnosu do psa bo tudi on spoštoval svojega lastnika in mu nudil neoporečno vdanost. Pri vsem navedenem se potencialni lastnik, ki kupuje psa pri dobrem vzreditelju, ne sme začuditi, če ob izjavi, da pes ne bo smel v stanovanje novega lastnika, kupec mladiča ne bo dobil.

Bajkini mladički
Foto: Petra Gale

Lars, Oks (Loki) in Loti
Foto: Urša Rakoše (Oks)

ZAKAJ STE SE ODLOČILI ZA NAKUP PSA?

- Če potrebujete spremljevalca na sprehodih in
- družabnika za celo družino,
- če čuvanje ni osnovna naloga psa,
- če svoje proste ure radi preživite dejavno,
- če vas ne motijo sledovi tac in dlake v vaših bivalnih prostorih,
- če ste vsi družinski člani pripravljeni deliti skrb, odgovornost in žrtvovati tudi svoj prosti čas, potem je morda za vas pravi.

Berniji na morju
Foto: Andreja Suhadolnik

IMETI BERNSKEGA PLANŠARSKEGA PSA

Ker je nesporno, da bernski planšarski pes spada med "elitne" pasme, marsikateri ljubitelj psov izbere prav to, da bi si z njo obogatil življenje. Vendar pravilo številka 1 je: če boste kdaj razmišljali o nakupu takega psa, pozabite na verigo ali pesjak! Živeti s svojim berncem prijetno in raznoliko pomeni: pustiti mu način življenja, ki ga nosi v svojih zasnovah. Nikakor ga ne smemo počlovečiti ali še več - obsoditi ga na življenje v pasji uti. Bernec je zelo navezan na ljudi okrog sebe, svoje krdelo tako rekoč. Značilno zanj je, da potrebuje tesen kontakt s človekom, da bi zadostil svoji izjemni potrebi po družabnosti. Svojo pripadnost izkazuje s tipičnim "bernskim objemom" in s tem, da se najraje usede gospodarju na nogo. Pozor: Vaš sam sebi prepuščeni kužek bo iz male črne kepice zrasel v vaše največje razočaranje! Poleg osame sta tudi grobost in fizična prisila tisti, ki lahko uničita pomembne kvalitete rahločutnega bernca. Sicer pa to zadnje velja tudi za nas, ljudi, kajne?

Vinny (Icequeen of Princess Sissi) opazuje mamo Sissi pri skoku s pomola
Foto: Andreja Suhadolnik

ZAKAJ VZREDITELJ?

Najti vzreditelja določene pasme je lahko, težko pa je najti pravega vzreditelja. Na tisoč vprašanj kupca se bo našlo dva tisoč različnih odgovorov, zato velja izbrati vzreditelja, ki ima vsaj približno enako vizijo o vzgoji in negi psa, kot je tista, ki jo ima kupec. Drugo pravilo pa se glasi: če ne obiščete vzreditelja, obstaja možnost, da boste kupili psa iz t.i. "tovarne mladičev". Na žalost število takih psarn raste tudi pri nas: lastniki več kot dveh psic praviloma ne izpolnjujejo pogojev, da vzredijo zdravega, socializiranega, psihično stabilnega mladiča. Prav tako se odsvetuje nakup mladičev v "sobni" vzreji, kjer mladiči prvič vidijo nebo in travo, ko gredo k novemu lastniku! Vsak pravi vzreditelj je upravičen (beri: dolžan!) preveriti, kaj jim bodo morebitni novi lastniki ponudili.
Tam, kjer vzreditelj ne kaže posebnega zanimanja za to, je mogoče sklepati, da tudi mladiči niso bili deležni potrebne nege in vzgoje. Kupec lahko svojega bodočega kužka vidi - ne le okopanega in odišavljenega tik pred oddajo - tudi pri hranjenju in v igri, lahko spoznava njegov značaj. Mimogrede lahko preveri nego v leglu: kužki morajo biti čisti in suhi, s svetlečo dlako in jasnimi očmi, brez izcedka. Če jih bodoči lastnik zaloti z blatnim smrčkom in umazanimi krempeljci, to lahko pomeni, da že pridobivajo prve tako zaželjene učne urice v naravi med odkrivanjem skrivnostnih vonjav v zemlji in na dvorišču, predvsem pa to pomeni, da mladiči že opravljajo potrebo izven hiše. Do sobne čistoče v novem domu je nato le še neznaten korak.

Bajkini mladički
Foto: Petra Gale

Odnos vzreditelja do svojih psov in predvsem do psičke, matere mladičkov, ki so naprodaj, je pomemben kazalec kvalitete vzreje. Kuža mora rad prihajati k lastniku, ne sme se ga bati, enako velja za mladičke, ki morajo biti vajeni dotika človekovih rok. Prav je, da kupec pozna standard pasme (pasemske značilnosti) in razliko med nakupom mladička "pet-quality" (kvalitete mladička za hišnega ljubljenčka) ter "show-quality" (mladička, od katerega po njegovih prepoznavnih značilnostih in poreklu lahko pričakujemo, da bo primeren za razstave in nadaljnjo vzrejo). Zadnjega lahko po 7. tednu starosti prepozna le strokovnjak z bogatimi izkušnjami.
Na ceno torej lahko vpliva kvaliteta mladička, pa tudi njegovo poreklo.

ZAKAJ NE PRI TRGOVCU?

- kupec ne more videti matere niti očeta svojega mladička,
- ne more se pogovoriti z vzrediteljem,
- nima zagotovila, da mladič ni doživel travmatičnih dogodkov pri transportu, ki ga lahko zaznamujejo za celo življenje,
- ne dobi odgovora na vprašanja o izvidih glede dednih bolezni in značaju staršev, o značilnostih pasme,
- ne more preveriti kvalitete odraslih psov, ki izvirajo iz iste vzreje,
- ne dobi odškodnine, če se dedna napaka pokaže kasneje,
- med življenjem s svojim psom ne dobiva nasvetov o vzgoji, negi, šolanju, prehrani, niti pomoči pri vedenjskih težavah,
- nima zagotovila, da se nekdo počuti odgovornega za načrtovano rojstvo pasjih mladičev,
- nima možnosti pričakovati pomoči, če bi družina zašla v stisko.
Vse našteto lahko pričakujete od dobrega vzreditelja!

Lenny (Lenny the beauty)
Foto: Ema Dolenec (Lenny)

Rina (Rina Podgonjska)
Foto: Nina Bešter (Rinchy)

KATERI DOKUMENTI MORAJO BITI NA VPOGLED PRI VZREDITELJU: rodovnik matere in očeta, vzrejno dovoljenje staršev, izvid rentgenskega slikanja kolkov, ocena zunanjosti, uspehi na razstavah, rodovnik mladiča, knjižica o cepljenju, in najvažnejše: POGODBA!

ZAKAJ RODOVNIK?

Vsi mladiči iz legla rodovniških staršev z vzrejnim dovoljenjem (ne glede na število mladičev v leglu), ki so zdravi in ustrezajo pasemskim značilnostim (pri bernčkih je to razmeroma lahko prepoznavna značilna obarvanost), dobijo rodovnik. Mladič brez rodovnika je torej mešanec ali imajo njegovi rodovniški starši dedne zdravstvene ali vedenjske hibe, katere lahko pričakujemo tudi pri potomstvu, zato vzrejnega dovoljenja niso dobili!
Vzrejno dovoljenje dobijo namreč praviloma vsi psi brez dednih hib, ki so ocenjeni z oceno vsaj prav dobro, nimajo izključitvenih hib (glej standard!) in ustrezajo pasemskim značilnostim. Vzrejnega dovoljenja ne dobijo tudi plašni ali agresivni psi. Za nerodovniškega psa torej velja, da je mešanec, takega pa lahko dobite veterinarsko pregledanega v pasjem zavetišču - brezplačno! Naj vas ne premagajo samaritanska čustva, saj kupujete prijatelja, edinega, ki se ga da dobiti za denar, za dolgo vrsto let. Rodovnik torej pomeni neke vrste jamstvo, da bo mladič imel čim manj možnosti, da bi bil nagnjen k degeneracijskim hibam.
V primeru, da se kupec odloči za neposreden nakup v tujini, je zelo dragocen nasvet poznavalca in še posebej pomoč pri izbiri mladiča v primeru, da ima kupec to možnost. Največkrat mladička že vnaprej izbere vzreditelj in ga določi za posameznega kupca v tujini. Nacionalni klubi imajo podatke o vzrediteljih, ki jih tudi objavljajo v svojih glasilih, nekaj podatkov je mogoče najti tudi na spletnih straneh. Običajno je sklenitev in podpis pogodbe v zahodnih državah samoumevna spremljajoča formalnost, v nasprotnem primeru je priporočljivo, da kupec zahteva pisno potrditev prodaje.
Ob nakupu oz. prevzemu mladička je nujno preveriti, če se tetovirna številka na notranji strani uhlja ali čipirna številka ujema s tisto na rodovniku.

King (Iceking of Princess Sissi) v svojem elementu
Foto: Urša Škof (Icey)

Lenny (Lenny the beauty)
Foto: Ema Dolenec (Lenny)

RAZPOZNAVNE PASEMSKE ZNAČILNOSTI IN NAPAKE MLADIČKA

- belina na glavi in gobčku: bela črta od korena gobčka proti čelu se bo z rastjo lobanje počasi ožala, zato je zaželjena širša lisa v obliki srca na čelnem delu glave. Belina na gobčku naj ne bi segala preko ustnega kota, ni pa to izključujoča napaka. Načeloma so odrasli psi z več beline bolj prijaznega in dopadljivega izgleda.
- dovoljene so posamezne majhne črne pike na gobčku, temno pigmentirane lise na belini pa ne.
- belina na tačkah: zaželjene so bele tačke do stopala, "nogavička" pa ne. Prav tako ne sme mladič imeti močne bele črte v koraku (notranja stran nog). Pri odraslem psu se to odraža kot bele rese na "hlačnicah".
- bela konica repa je zaželjena, vendar ima kuža lahko odlično oceno tudi z le "petimi" belimi dlakami na repu.
- dlaka pri mladiču je puhasta. Pri berncu je lahko valovita, ne sme pa biti nakodrana.
- zaželjena je čimbolj simetrična razporeditev barv, posebej na glavi. Nikakor pa belina na glavi ne sme segati do oči niti oči ne smejo biti na beli podlagi.
- barva oči je pri mladiču temna. Če ima mladič eno oko drugačno, svetlejše (modro!), je to izključitvena hiba!

Essiyini mladički
Foto: Avrelija Sivec

- Smrček mora biti črno pigmentiran. Pri nekaterih mladičih se lahko pigment nalaga zelo dolgo, tudi več tednov.
- Belina na prsih ne sme imeti črnih lis, zaželjena je simetrična oblika križa. Prsna belina se ne sme nadaljevati v ovratnik.
- Včasih se pojavlja belina tudi na vratu zadaj. Če gre za nekaj belih dlak, bodo te sčasoma izginile, prepovedana pa je belina kot ovratnik ali velika bela lisa (pribl. 10 mm premera in več) na temenu. Nezaželjena je tudi širša belina, ki se vleče s čelnega dela glave do tilnika.
- Mladič mora imeti čvrsto hojo in raven hrbet, glavica naj bo čimbolj okrogla s širokim gobčkom.
- Predpisani rjavo-rdeči predeli so: tačke med belo in črno barvo, lica, ožig nad očesom. Rjava barva na licih ne sme segati do gobca!
- Pri presoji mladiča prevladuje lepa belina na glavi in značilna oblika beline na prsih, ki sta pri odraslem psu najbolj vpadljivi, medtem, ko malenkostna asimetrija ali preveč oz. premalo obarvane tačke celostne podobe odraslega psa ne motijo v veliki meri. Temnejši psi z manj beline na glavi in z veliko beline na tačkah delujejo neharmonično.

Telesno zgradbo, jakost okostja, hojo, obliko glave in nošenja repa je mogoče presoditi šele pri 7-8-ih tednih starosti mladiča.

POMOČ PRI IZBIRI MLADIČA IN ODHOD IZ LEGLA

Na preprost način lahko tudi manj izkušen bodoči lastnik preizkusi naslednje lastnosti mladiča: odnos do vzreditelja, odnos do tuje osebe, dominantnost pri hrani, vidni test, slušni test (ne premočan slušni dražljaj v znanem okolju in izven njega), čutni test - dotik, inteligenčni test, test vonja in igra med mladiči.

Astor (Astor Bernieshine)
Foto: Mojca Uršič (Scythe)

Pri malem berniju, starem dva meseca in več, so značilne barve zelo dobro opazne in njihova pravilna razporeditev daje psičku določeno mero dopadljivosti, so pa le sestavni del celotne podobe - preostanek naredi njegov značaj. Idealna starost za izbiro mladiča je med 7. in 8. tednom starosti, oddaja mladiča pa naj ne bo pred 10. tednom starosti. Priporočilo je povzeto iz klubov v tujini (v Švici npr. boste mladiča le izjemoma dobili pred 12. tednom starosti), kjer se bolje od nas zavedajo, česa se mora v leglu mladiček še naučiti. Vzreditelj, ki želi mladiča prodati pred 10. tednom starosti očitno nima dovolj časa za leglo, niti se ni pripravljen iz dela svojega zaslužka odpovedati strošku za prehrano mladičev. Tak nakup toplo odsvetujemo! Mladičkov temperament in obnašanje naj vsekakor ustreza vedenju in življenjskemu načinu bodočega lastnika: živahen in dejaven človek si verjetno ne bo izbral lenobnega in umirjenega mladiča, neizkušen novopečeni lastnik naj si ne izbere najbolj razboritega in dominantnega samčka v leglu! O značaju posameznega mladiča mora znati največ povedati vzreditelj, ki najbolje pozna njegovo obnašanje in temperament - če ga ne pozna, so bili mladiči prepuščeni sami sebi in jih največkrat niso vključevali v človekovo družbo. Razlog za pazljivost!

Zasnežena Rina (Rina Podgonjska)
Foto: Nina Bešter (Rinchy)

ŠE NEKAJ NASVETOV ZA PRIJETNEJŠE ŽIVLJENJE Z VAŠIM BERNIJEM

Berni z nami na počitnicah

Ko pride čas počitnic, se le težko odločimo, da bomo psa zaupali tujim, pa čeprav še tako skrbnim in preverjenim rokam. Če se odločimo za to možnost, povprašamo pri vzreditelju: morda bo najbolj skrbno varstvo lahko nudil prav on. Vsak pasji hotel je potrebno dobro preveriti. Za našo pasmo morje v visoki sezoni ne bo najbolj primerno, je le skrajna možnost, ki jo odsvetujem. Kuža pa bo v temperaturno znosnejših mesecih zelo užival tudi v morski vodi in ob njej. Malo več nege potrebuje dlaka: če opazite, da ga koža srbi, mu nudite sladkovodno kopel oz. tuširanje. Tam, kjer je dlaka gosta in se dlje časa ne posuši (npr. nad korenom repa), lahko nastanejo luskinasti izpuščaji. Dlako je treba večkrat kot običajno pregledati, počesati in z blagim razkužilom (jod) zaustaviti reakcijo kože.

Zimski oddih bo berniju vsekakor bolj prijal, saj nizke temperature prenaša lažje, večina bernijev pa sneg naravnost obožuje. Brezskrba igra in norenje po zasneženih poljanah ga bosta utrudila in medtem, ko vas bo mirno čakal v hotelu ali apartmaju, si boste lahko privoščili brezskrbno smuko. Pozorni bodite le na blazinice na tačkah, ki lahko zaradi mraza popokajo in začnejo rahlo krvaveti. V tem primeru jih je priporočljivo mazati z zaščitno kremo. Kepe snega, ki se nabirajo med blazinicami morate sproti odstranjevati. Oboje lahko povzroči začasno šepanje psa, s čimer vas opozori na težavo.

Žuža (Biba)
Foto: Damjana Vahen

Kaj pa aktivne počitnice? Potikanje po našem sredogorju, ob neštetih vodnih bogastvih, kjer se bo z enakim užitkom naplaval vaš prijatelj kot vi sami? Pa dopust v toplicah, ko začutimo, da je potrebno napolniti izrabljene baterije? Na sprehodih, ki pa ne smejo biti v hudi vročini, bosta uživala oba.

Kamorkoli se že boste odpravili na počitnice s svojim pasjim prijateljem, pa je potrebno upoštevati nekaj "železnih" pravil, da bo dopustovanje prijetno za vaju, družinske člane, pa tudi za okolico:
- pes naj bo zdrav, cepljen in brez zajedalcev. Pravočasno je potrebno poskrbeti za morebitno cepljenje proti dilofilariji (srčnemu črvu), če potujemo v Istro.
- pes naj bo vzgojen za življenje v urbanem okolju
- pospravljanje iztrebkov je osnovno pravilo za dobro sožitje - ne samo počitniško - z okolico
- pes naj bo vedno pod nadzorom, kadar se giblje brez vrvice - za varnost njega samega in drugih
- ščetka in stara brisača naj bosta pri roki, saj moker in blaten "turist" ni zaželjen
- pravočasno preprečimo agresivna srečanja in dolgotrajno lajanje zaradi dolgočasja, predvsem pa
- imejmo ga radi, naj bo tudi on rad na dopustu!

Precej turističnih in gostinskih zmogljivosti sprejme pod svojo streho tudi pse. Kadar sem s psi na poti, vedno izberem lokal, kjer so tudi oni dobrodošli. Ker z mize nikdar niso dobili hrane, tudi v restavraciji ne prosjačijo in zato so marsikje dobrodošli - žal v tujini veliko bolj kot v Sloveniji! Dobre izkušnje s pasjimi gosti in njihovimi lastniki bodo v bodoče verjetno odprle še kakšna vrata gostilne, hotela, planinske koče ali penziona.

Vožnja z avtom

- mladiča je potrebno postopno navajati na vožnjo
- najbolj varno se pes počuti na sedežu za voznikom, preprečiti pa je potrebno, da pri zaviranju ne prileti naprej.

King (Iceking of Princess Sissi), Vinny
(Icequeen of Princes Sissi) in Sissi
Foto: Andreja Suhadolnik

- Oprt in pasji varnostni pas sta odlična rešitev: kuža se počuti varno, predvsem pa, ko odpremo vrata avtomobila, nekontrolirano ne izskoči iz avta.
- Odprta okna bodo imela za posledico mukotrpno vnetje ušes in/ali oči! V poletnih mesecih so nam kužki najbolj hvaležni za klimatsko napravo z zmerno naravnano temperaturo.
- Nikdar in nikoli ne puščajte psa v avtomobilu na soncu!
- Tudi na krajše izlete se ne odpravljajte brez plastenke vode in sklede, saj nam lahko že manjši zastoj na cesti prekriža načrte.

Ostale informacije poiščite na spletni strani Slovenskega kluba za bernske planšarske pse: www.bernski-klub.si.

Vir: materiali SKBPP: OPIS PASME (Mojca Sajovic s sod.) in VODNIK ZA NAKUP BERNSKEGA PLANŠARSKEGA PSA (Mojca Sajovic s sod.)