Pasma: |
Pekinčan,
Pekinez |
Izvor: |
Pekinčan je zelo stara pasma, katere
izvor in nastanek nista znana. Vendar so zgodovinska dejstva
in kitajske legende le nekoliko pripomogle k malo konkretnejši
opredelitvi glede nastanka. Pasma naj bi izhajala iz obdobja
1. stoletja pr.n.št. ob prodiranju budizma na ozemlje današnje
Kitajske.
Pasma se je razvijala in živela izključno na kitajskem cesarskem
dvoru. Zato bi lahko mirno rekli, da izvira s kitajskega cesarskega
dvora, kjer so bili stoletja varovani in skriti pred očmi javnosti.
Te male pse je bilo prepovedano odpeljati izven varnega obzidja
dvora in če bi bil kateri izmed njih ukraden, je tatu čakala
smrtna kazen.
Posebno pozornost in ljubezen jim je naklonila cesarica Tsu-Hsi
(1862-1908).
V času "boksarske vstaje" leta 1900, ko je v Peking
vdrla anglo-francoska vojska, so vojaki ob vdoru na dvor naleteli
na truplo cesaričine sestre, ob katerem so ležali pekinčani.
Te pse so kasneje prepeljali v Anglijo, kjer so postali baza
za nadaljnjo vzrejo. Pekinčan ima čisto svojo legendo o nastanku,
ki se že stoletja pripoveduje in prikazuje v gledaliških predstavah,
v obliki plesa in igre, ki je značilna za kitajsko kulturo.
Legenda pravi takole:
Lev se je nesmrtno zaljubil v prelepo malo opico, vendar jima
je velika razlika v velikosti preprečevala poroko.
Lev je odšel v božji hram in poprosil bogove, naj ga zmanjšajo
za toliko, da se bo lahko poročil s svojo oboževano opico.
Bogovi so vprašali leva ali se zaveda, kaj jih prosi in ali
je dobro razmislil o posledicah, saj bi to pomenilo, da se
za vedno odreka prestižu in privilegijem, ki jih ima kot kralj
džungle. Vendar je bil lev neomajen v svoji odločitvi. Njegova
ljubezen je bila tako velika in brezmejna, da se je bil pripravljen
odreči vsemu.
Bogovi so bili ganjeni nad njegovo ljubeznijo in se odločili,
da pomanjšajo leva na odgovarjajočo velikost. Odločili pa
so se tudi, da mu kot darilo pustijo njegovo hrabro levje
srce.
Iz ljubezni nenavadnega para se je rodil pekinčan z opičjim
gobčkom ter levjim telesom in srcem. |
Skupina: |
IX. FCI skupina, sekcija 8 |
Uporaba: |
Družni psi |
Življenjska
doba: |
Doživijo lahko zelo visoko starost
do 15 let, v kolikor živijo v dobrih razmerah. |
Videz: |
Majhen, kompakten, skladnega in
dostojanstvenega videza.
Na videz zelo majhen in lahek pes, vendar ko ga vzamemo v naročje,
težak, ker ima močno in težko okostje.
Njegov videz spominja na leva: kratek, zelo kompakten pes z
grivo okoli vratu in bogato odlakanim repom.
Njegova hoja z visoko dvignjeno glavo daje vtis vzvišenosti,
dostojanstva in občutek, da je ta pes sam sebi dovolj. |
Barva: |
Dovoljene so vse barve, celo večbarvni,
ki jih imenujemo "parti-colours". Jetrna barva in
albino nista dovoljena in veljata za diskvalifikacijsko napako. |
Dlaka: |
Dolga in bogata s še bolj bogato
grivo, ki se nadaljuje preko ramen in oblikuje nekakšno pelerino
oziroma ovratnik (volani okoli vratu). Krovna dlaka je bolj
groba z obilo podlanke. Puhasta dlaka na ušesih, prednjih nogah,
stegnih, repu in prstih je ravno tako zelo bogata. |
Oskrba: |
Pri tej pasmi je čistoča na prvem
mestu, tako telesa kot vseh njegovih stvari, od ležišča, krtač,
posode za vodo in hrano itd.
Njegovo dlako je potrebno redno krtačiti, negovati nohte in
redno brisati oči, zaradi nagnjenosti k infekcijam. |
Višina: |
FCI standard višine ne predpisuje,
vendar se najpogosteje giblje med 18 in 21 cm. |
Teža: |
Idealna teža pri samcih ne presega
5 kg in pri samicah 5,4 kg.
Psi izgledajo zelo majhni, a so glede na svojo majhnost neverjetno
težki. Močne in težke kosti, močno in dobro grajeno telo so
glavna karakteristika te pasme. |
Temperament: |
Neustrašen, zvest, rezerviran, vendar
ne boječ ali agresiven. |
Čuvaj: |
Pekinčan, zaradi svoje velikosti
in moči, ni primeren za čuvaja ali zaščito, vendar pa prišleka
vedno glasno naznani. |
Zaščita: |
Ne |
Bistroumnost: |
So zelo inteligentni, čeprav tega
ne pokažejo. Znajo pa svoje lastnike prav konkretno impresionirati
s svojim obnašanjem. |
Zmonost
šolanja: |
Vsekakor niso primerni za šolanje,
kar pa ne pomeni, da ne bodo hoteli lepo hoditi ob vas na povodcu
ali biti poslušni. Nikakor pa ne pričakujte, da bo na vaš ukaz
nekoga zgrabil za rokav, ker se to enostavno ne bo zgodilo. |
Odnos do otrok: |
Otroke ima zelo rad, vendar je treba
vedeti, da maltretiranja ne bo dovolil. |
Odnos
do drugih živali: |
Ti psi so zelo družabni, čeprav
znajo pokazati tudi drugo plat, vendar to le v slučaju če želijo
zavarovati svojo lastnino (posoda za hrano, igračka, svoj kotiček,
kjer preživlja mirne trenutke,...). |
Odnos
do tujcev: |
Sprejme vse tujce, čeprav takoj
začuti, katera oseba ni ravno zaželena in ji to takoj tudi da
na znanje. |
Karakter: |
Ima svojstveno in prav posebno osebnost.
Z ozirom, da je prišel s kitajskega cesarskega dvora in obdržal
karakteristike svojih prednikov, lahko tudi današnjega modernega
pekinčana opišemo kot psa z aristokratskim karakterjem.
Že sam način njegove hoje doma in zunaj govori o njegovem nadutem
in vzvišenem karakterju in nam daje vedeti, da so ga vredni
le tisti, ki znajo ceniti vse vrednote, ki jih poseduje. |
Domače
okolje: |
Nastanitev pekinčana je zelo specifična.
A ker vemo, da ta pasma izvira s cesarskega dvora, ni potrebno
posebej poudarjati, da je zelo pomembno kakšno bivališče mu
bomo nudili. Brez nadaljnjega mora živeti v hiši, imeti mora
svoj osebni intimni kotiček, ki bo samo njegov in kjer bo imel
popoln mir. Kakršno koli bivališče zunaj je nevredno te pasme,
predvsem pa škodljivo za njihovo zdravje.
Pekinčan mora bivati tam, kjer biva njegov lastnik. |
Primeren
lastnik: |
Za lastnika pekinčana je primerna
le tista oseba, ki je odgovorna in umirjene narave. |
Potencialni
problemi obnašanja: |
Trma in neposlušnost. |
Potencialni
problemi z zdravjem: |
Kot večina drugih pasem se tudi
pekinčan srečuje z zdravstvenimi težavami. Posebno pozornost
je potrebno posvetiti njegovim očem, ki so velike in podvržene
raznim infekcijam zaradi prahu.
Zaradi izredno kratkega gobčka, ki ga skoraj nima, se lahko
pojavijo težave z dihanjem. V takšnem primeru psa nikar ne silite
na dolge sprehode, zaradi česar lahko pride do resnih zdravstvenih
težav v dihalih in dihalnih poteh.
Zelo slabo prenašajo vročino pa tudi mraz jim povzroča hude
težave.
Ti psi so zelo nežnega zdravja in prav imajo tisti, ki pravijo,
da je imeti pekinčana enako, kot če bi imeli v hiši dojenčka.
In seveda, ne smemo pozabiti na največjo zdravstveno težavo,
ki spremlja to pasmo. Psičke praviloma kotijo s carskim rezom,
ker so glavice mladičkov prevelike, da bi bila mogoča kotitev
po naravni poti. |
Nasveti: |
To je pes, ki potrebuje maksimalno
pozornost, ljubezen in nego, hkrati pa ga morate visoko spoštovati
in sprejemati njegovo obnašanje, ker je on gospodar vas in vašega
srca. |
Opis pasme in fotografijo je
prispeval Goran Grujin, prevedla in uredila pa Andreja Herceg. |
Ti komentarji so splošni in ni nujno, da veljajo
za vsakega psa določene pasme. Vsak pes je poseben in njegova
narava je odvisna od genetske dediščine, treninga in vplivov
okolja. Tudi psi najbolj nevarnih pasem so lahko prijateljski
in ljubeči družinski spremljevalci. |