| Pasma: |
Istrski
kratkodlaki gonič |
| Poreklo: |
Z dokončnim sklepom Upravnega odbora
FCI (november 2003) je istrski kratkodlaki gonič hrvaška avtohtona
pasma, sicer pa je nastajala na slovenskih tleh.
Največ je v nastanek in uradno priznanje te pasme vložil slovenski
kinolog Dr. Ivan Lovrenčič, ki je to pasmo, skupaj z velikimi
psarnami na nekaterih notranjskih in kočevskih gradovih, intenzivno
vzrejal v začetku 20. stoletja. Druga svetovna vojna je odplaknila
večino pisnega materiala o vzreji te pasme. |
| Skupina: |
6. srednje veliki psi z zahtevano
delovno preizkušnjo |
| Uporaba: |
Gonič, v začetku specialist zajčar,
danes pa kot gonič vsestransko uporaben. Primeren tudi za delo
po krvni sledi.
V času med svetovnima vojnama so zajce z istrskimi goniči lovili
v tropu, ki je obsegal do pet psov, kasneje, ko je slovensko
ozemlje ponovno poselila srnjad, pa v glavnem posamič ali v
paru. |
| Življenjska doba: |
12-15 let |
| Videz: |
Plemenite zunanjosti, snežno belega
kožuha z rumeno-oranžnimi lisami. Lepo izklesana, ozka in klinasta
glava, gibčno in mišičasto telo z rahlo padajočo hrbtno linijo.
Tanek rep je nošen sabljasto. |
| Barva: |
Osnovna je snežno bela. Uhlja običajno
pokriva rumeno oranžna, ki sega tja čez oči in tvori značilno
masko, ki pa ni nujno simetrična ali popolna. Uhlja sta lahko
tudi oranžno poškropljena, kar je še posebej cenjeno. Možne
so lise enake barve tudi kjerkoli po telesu, pogosta je predvsem
pri korenu repa. |
| Dlaka: |
Dlaka je kratka, fina, gosta in
svetleča. Včasih nekoliko daljša po zadnjih straneh stegen in
spodnji strani repa, vendar to ni preveč zaželeno, nudi pa psu
boljšo zaščito pred mrazom. |
| Oskrba: |
Istrski goniči so nezahtevna pasma.
Dovolj je osnovna nega psa. |
| Višina: |
Višina znaša 44-56 cm, idealna višina
za pse je 50 cm, za psice pa 48 cm. |
| Teža: |
Običajna teža je približno 18 kg
pri odraslem samcu. |
| Temperament: |
Ognjevit in zagnan. |
| Čuvaj: |
Na prihod tujca vedno opozori z
laježem, redko popade. |
| Zmožnost šolanja: |
Zaradi vihravosti mogoče deluje,
da težko dojema, vendar ga ni težko naučiti vaj poslušnosti
ter hišnega reda. |
| Odnos
do otrok: |
V odnosu do otrok neproblematičen.
Igriv. |
| Odnos
do drugih živali: |
Z ustrezno vzgojo bo sprejemal ostale
živali. Nekdaj so z istrskimi goniči lovili v tropu, zato jim
socialno življenje ne bi smelo povzročati težav. Ob pomanjkanju
socializacije se nekateri osebki radi "kregajo" z
drugimi psi, posebej ob plenu. |
| Odnos
do tujcev: |
Do tujcev so zadržani, kasneje pa
prijazni. |
| Karakter: |
Istrijani so vihravi, živahni in
prijazni psi. V prsih jim bije lovsko srce. Mogoče nekoliko
trmasti a zvesti. |
| Domače okolje: |
Istrski gonič se brez težav znajde
v pesjaku. Tudi v stanovanju nam ne bo povzročal preglavic a
redno potrebuje zrak. |
| Primeren lastnik: |
Na prvem mestu lovec, lahko pa je,
ob njegovem prijaznem značaju, nadvse primeren družabnik skrbniku,
ki se veliko giblje. |
| Potencialni problemi obnašanja: |
Ob neustrezni socializaciji postanejo
nervozni in prepirljivi. Privezani na verigi ali dolgotrajno
zaprti v pesjakih postanejo bevskači, ki parajo nočni mir. |
| Potencialni problemi z
zdravjem: |
Pasma velja za dokaj zdravo brez
izstopajočih anomalij. |
| Dodatek: |
Pasma je nastala na slovenskih tleh
pod taktirko kinologov, ki so ustvarjali slovensko kinologijo.
Skupaj z resastim istrskim goničem, posavskim goničem in koroškim
žigcem velja za neprecenljivo dediščino slovenskega naroda.
Žal je pasma po odcepitvi od SFRJ po zaslugi nesposobnosti in
nezainteresiranosti uradne slovenske kinologije padla v roke
Hrvaški, ki si jo je prilastila na račun njenega imena. |
| Opis pasme in fotografijo je
prispeval Tomaž Jamšek. |
| Ti komentarji so splošni in ni nujno, da veljajo
za vsakega psa določene pasme. Vsak pes je poseben in njegova
narava je odvisna od genetske dediščine, treninga in vplivov
okolja. Tudi psi najbolj nevarnih pasem so lahko prijateljski
in ljubeči družinski spremljevalci. |
Jana. Vse pravice pridržane.