Pasma: |
Appenzeller Sennenhund
(Apencelski planšarski pes) |
Izvor: |
Švica |
Skupina: |
FCI 2 |
Uporaba: |
Prvotno so jih uporabljali za zganjanje
živine in čuvanje domačije, sedaj pa je to predvsem družinski
pes. |
Življenjska doba: |
12 - 13 let |
Videz: |
Srednje visok pes, le za spoznanje
daljši, kot pa je visok (10:9), tribarven. Glava je široka in
ploščata, rep je zavit čez hrbet in spominja na poštni rog. |
Barva: |
Osnovne barve so črna in havana
brown s simetričnimi rjavimi in belimi vzorci. |
Dlaka: |
Dlaka je kratka, ravna, dvoslojna,
relativno gosta in svetleča. |
Višina: |
psica 46 - 50 cm, pes 56 58,5
cm |
Teža: |
22 - 32 kg |
Temperament: |
Živahen, igriv, zelo učljiv, pogumen,
trdoživ |
Čuvaj: |
ODLIČEN zaradi prirojene nezaupljivosti
do tujcev. Ni primeren za življenje na verigi ali v boksu saj
trpi, če ni ob gospodarju. |
Bistroumnost: |
Zelo inteligenten |
Zmožnost šolanja: |
Zelo velika, ampak ne z agresijo.
Delati se mora s potrpljenjem in vztrajnostjo. |
Odnos do otrok: |
Neproblematičen, če psa že od malega
navajamo na otroke. |
Odnos do drugih živali: |
Ob primerni socializaciji je pes
povsem neproblematičen in zelo dobro shaja z ostalimi domačimi
ljubljenci. |
Odnos do tujcev: |
Zelo zelo zelo nezaupljiv. |
Karakter: |
Planšar, ki bo varoval svojo čredo
(družino) in bo zanjo pripravljen narediti vse. Izredno močno
izražen čredni nagon, zaradi katerega je zelo (včasih celo preveč)
vdan gospodarju in izredno nezaupljiv do tujcev. |
Domače okolje: |
Primeren za v mesto ali za na podeželje,
ne pa za na verigo ali v pesjak. Osebno priporočam, da pes živi
zunaj v ograjenem vrtu, kjer se lahko prosto sprehaja in ga
nadzoruje. Naša Dina ima tudi pesjak s pasjo uto. Pesjak je
skoraj vedno odprt, da ima dotop do koče. To nikoli ni bil pes,
ki bi bil zadovoljen z brezdelnim poležavanjem v stanovanju,
ampak čuvaj hiše in govedar v švicarskih alpah, kjer je moral
opravljati svoje delo v vsakršem vremenu. Če je pes zunaj ima
tudi boljši pregled nad svojim posestvom, ki mu je bil dan v
oskrbo. Pomembno je, da je zmeraj tam kjer se nekaj dogaja
- ob gospodarju. |
Primeren lastnik: |
To ni pes za začetnika. Kljub svoji
nizki rasti, ti lahko hitro zleze čez glavo. Kadar hoče je lahko
zelo trmast. V takih primerih potrebuje lastnika, ki mu bo dal
jasno vedeti kdo je gospodar (brez nasilja se razume) in psa
postavil na njegovo mesto v družini. Lastnik si mora vzeti veliko
časa za psa saj je znano, da lahko apenceler, ki mu je dolgčas
preuredi vrt v pičlih petih minutah. Priporočljivo je veliko
gibanja, ni pa potrebno psa voziti na 3 urne vsakodnevne sprehode.
Bolj pomembna je mentalna zaposlitev. |
Potencialni problemi obnašanja: |
Že mladiča se mora dobro socializirati
in šolati, saj so apencelerji znani po svoji nezaupljivosti
do tujcev. Ta nezaupljivost se lahko izraža v neprijetnem lajanju
na mimoidoče med sprehodom. S primerno socializacijo se da to
obnašanje skoraj povsem izničiti. Med socializacijo si pes namreč
ustvari sliko primernega obnašanja in vsaka, še tako majhna,
deviacija od te slike je lahko povod da začne pes lajati na
mimoidoče, vendar mu moramo to takoj preprečiti. |
Potencialni problemi z
zdravjem: |
Problem pri apencelskih planšarskih
psih je dokaj majhen genski bazen. Zato se lahko pojavijo dedne
bolezni oči, kot sta nočna slepota in gradualna slepota. Kolčna
displazija in displazija komolcev sta dokaj redki dedni bolezni
saj so psi relativno majhni in lahki. Dobro je izbrati vzreditelja,
ki svoje pse pregleda za te dedne bolezni. |
Nasveti: |
Pes je primeren za aktivne ljudi,
ki jih veseli ukvarjanje s psi. V to je všteta tudi redna nega
in aktivni sprehodi. Pred nakupom se pri vzrediteljih dobro
pozanimajte o značaju staršev in prednikov, ter o boleznih.
Dober vzreditelj bo z veseljem dal tudi vse napotke o negi in
vzgoji. Priporočljivo je čimprejšnje šolanje in socializacija,
ki pa naj potekata brez prisile in agresije. |
Opombe trenerjev: |
Za šolanje naj se uporablja izključno
pozitivna motivacija. |
Opis pasme je prispeval Janez
Burkeljca, fotografijo Dine pa Jernej Burkeljca. |
Ti komentarji so splošni in ni nujno, da veljajo
za vsakega psa določene pasme. Vsak pes je poseben in njegova
narava je odvisna od genetske dediščine, treninga in vplivov
okolja. Tudi psi najbolj nevarnih pasem so lahko prijateljski
in ljubeči družinski spremljevalci. |