Vprašanje:
Imamo slabe 3 mesece staro višavko. Psička je pri nas 14 dni, od takrat jo tudi dnevno vozimo ven, na sprehode.
Prvi problem je bil, ko smo jo dali na flexsija, saj se je tako prestrašila, da je drgetala in se ni niti premaknila. Prešli smo na razstavno vrvico in po nekaj dneh je sprejela tudi flexija. Ker pa je bila skotena konec novembra in je rejci niso nikoli peljali ven, na trenutke deluje prestrašena. Vse ji je namreč novo. Kadar nam gre na sprehodu kdo nasproti, se skoraj ustavi ter skrbno spremlja njegovo gibanje, dokler ni mimo. Prav tako ni nič kaj vesela, če srečamo druge kužke oz. rabi nekaj časa, da jo strah mine. Ker vem, da je tale čas zalo pomemben za socializacijo, vas sprašujem, kako naj se obnašamo? Bo ta strah minil? Je to mogoče normalno za mladička ali naj me skrbi, da bo strah prisoten vedno?

Odgovor:
Obnašajte se povsem normalno, brez zaskrbljenosti in nepotrebnih posegov. Psički dajte dovolj časa in jo pustite, da jo bo radovednost premagala in se bo sama začela približevati neznanim stvarem. Pri srečanjih z drugimi ljudmi jo spodbujajte ali jo zamotite s kakšno aktivnostjo, da bo pozornost s tujca preusmerila na vas. V družbo psov je ne silite, pustite jo, da jih bo sama šla povohat, če bo hotela. Ne dovolite nadležnega vedenja drugih psov do nje, ker bo to njeno plašnost še stopnjevalo. Vodite jo na različne kraje, navajajte jo na vse stvari in zvoke, ki jih bo srečevala in doživljala v prihodnosti. Ob znaku plašnosti je ne pomilujte in ne tolažite, obnašajte se neprizadeto. Manj boste komplicirali, bolje bo. Nekaj plašnosti in nezaupljivosti pa bo verjetno ostalo za vedno kot posledica življenja pri rejcu, ki z mladiči ni ravnal tako kot bi moral.

Odgovarja: Martin Simončič