Vprašanje:
Imamo psa mešanca srednje rasti, ki smo ga pred prbl. 4,5 meseci vzeli iz zavetišča. Star je prbl. 1,5 leta. Edini problem je ostajanje doma (drugače je zelo prijazen do otrok in do drugih ljudi, nikoli ne laja, ko smo skupaj, igriv itd), ker takrat laja. Na začetku nam je uničeval stanovanje, vsepovsod lulal in kakal, se zaletaval v vrata, pulil vtičnice, razcefral jogi, lajal. Dali smo ga v kletko, ki ji je že prvič spulil nekaj rešetk in ves opraskan pobegnil ven. Kletko smo zakrpali, notri ima dovolj igrač, v njej celo spi, čim pa ga pred odhodom zaprem vanjo, se začne tresti po celem telesu. In potem seveda (bojda ves čas) laja, ko nas ni (to je prbl. 3-5 ur). Občasno tudi bruha (npr. ponoči, rumeno), včasih se polula. Vem, da je pod stresom, vendar ne vem, kako naj pomagam. Pred prazniki smo dobili pisni opomin zaradi laježa od upravnika bloka, kjer živimo. Kako naprej?

Odgovor:
Pri vašem psu gre za izrazito močne stresne občutke v času samote, ki se navzven izražajo na različne načine. Pravega vzroka zanje se zaradi njegove preteklosti ne bo dalo ugotoviti, vsekakor pa vzrok delno izhaja iz načina življenja in pridobljenih izkušenj pred prihodom v azil, delno pa iz načina življenja in pridobljenih izkušenj v azilu. Vsakega psa, tudi neproblematičnega, je potrebno na samoto navajati postopno, česar verjetno niste storili in ste ga takoj pustili samega več ur. Tudi na kletko bi ga morali navaditi postopno. Najprej boste morali storiti vse tisto, kar ste na začetku zanemarili. Kletka naj mu postane prijeten prostor, ne pa zapor v času samote. Noter mu postavite dnevni obrok hrane in počakajte, da bo sam šel tja in pojedel. Vratica naj bodo odprta. čez nekaj ur se z njim igrajte tako, da mu v kletko vržete igračko in če se rad igra, bo tekel po njo in jo prinesel ven, potem boste spet vrgli. Vsaka sekunda v kletki mu mora biti prijetna. Kasneje mu boste igračko položili ob zadnjo steno kletke, počakali, da bo pes šel noter in se postavili pred vhod. Z roko boste dodali še drugo igračko ter mu na prijazen način preprečili izhod. Potem boste vratica začeli zapirati za nekaj sekund, nato za nekaj minut. Stali boste ob kletki, da vas bo videl. Po večkratnem ponavljanju se boste od kletke začeli oddaljevati, do nje pa se morate vrniti takrat, ko bo pes povsem tiho in ne takrat, ko bo glasen.
V stanovanju ga boste na samoto navajali tako, da ga boste počasi in na začetku za nekaj sekund pustili v prostoru, vi pa boste odšli v drugo sobo. Treba je biti natančen in potrpežljiv, k njemu se je treba vračati v trenutku tišine.
če vas pes v stanovanju ves čas zasleduje, se vam vedno vrti pod nogami in vas ne spusti iz svojega vidnega polja, ga boste morali navaditi na ukaza "prostor" in "počakaj". O postopku učenja je povsod že veliko napisanega, delati morate počasi, brez prehitevanja, na začetku z veliko nagrajevanja in pohvale. Ko bo pes že razumel, kaj od njega želite in ko bo razumel pomen posameznega ukaza, boste od njega začeli zahtevati, brez popuščanja.
Tudi o odhajanju od doma je bilo že veliko napisanega, pobrskajte po forumu ali med FAQ. Pravilo je, da se od psa ne poslavljate, da se na začetku morda oblečete šele zunaj na hodniku, da odidete nepričakovano in ob različnih urah. Ob odhodu mu pustite prižgan nosilec zvoka, na katerega ste posneli svoje vsakdanje pogovore. Nekateri psi imajo tako občutek, da je nekdo doma.
Kadar vse vaje, delo in trud ne pomagajo, se je potrebno posvetovati z veterinarjem o morebitni začasni uporabi blagega pomirjevala, za preprečitev lajanja pa uporabiti ovratnico proti lajanju. O njeni uporabi se morate prej obvezno posvetovati s strokovnjakom ter psa nanjo navaditi pod strokovnim nadzorom. Nestrokovno ekperimentiranje lahko povzroči še poslabšanje stanja.
Za podrobnejše napotke o delu s psom mi lahko pišete na gali2@siol.net.

Odgovarja: Martin Simončič