Mi imamo pa mladičke!

Datum 1.8.2006 11:37:56 | Rubrika: Vzreja psov

Mi imamo pa mladičke!
Avtorica Andreja Strajnar

Po prvem navdušenju nad zdravim leglom se začno za vzreditelja tudi skrbi. Ni dovolj, da poskrbimo samo za prehrano mladičkov in jih, ko pride čas, oddamo novim skrbnikom. Vzreja pomeni mnogo več.

Priznani kinolog E. Trumler razdeli razvoj mladičkov na naslednja obdobja:
- vegetativno obdobje: 1. in 2. teden,
- prehodno obdobje: 3. teden,
- obdobje vtisnjenja: od 4. do 7. tedna,
- obdobje socializacije: od 8. do 12. tedna,
- obdobje rangiranja: od 13. do 16 tedna,
- obdobje hierarhije v tropu: 5. in 6. mesec,
- puberteta: od 7. meseca.

Prvo obdobje po porodu imenujemo vegetativno, saj se psički skotijo zelo nebogljeni. Imajo zaprte oči in ušesa, njihova telesca pa še niso sposobna sama uravnavati telesne temperature. Zato so življenjsko odvisni od zunanjega vira toplote. Grejejo se tako, da se stiskajo k telesu psice. Kadar pa imamo leglo v hladnejšem času, je dobro poskrbeti tudi za dodatno ogrevanje. Še posebej, kadar je leglo številno, psica težko dovolj ogreva prav vse mladičke. Pri ogrevanju z grelci moramo še posebej paziti na vlago v zraku, kajti presuh zrak lahko kvarno vpliva na razvoj mladičkov.


Če le imamo možnost, pripravimo psici kotišče v zaprtem, mirnem in dovolj toplem prostoru, s primerno stopnjo vlažnosti zraka. Kotišče naj bo lahko dostopno in dovolj veliko, da psica udobno leži na boku. V vegetativnem obdobju psički le jedo, spijo, se grejejo ob materi in sorojencih ter rastejo.
Foto: Andreja Strajnar

Predvsem pa moramo v tem času posebej poskrbeti tudi za psico! Prav je, da smo do psice še posebej pozorni in ljubeči. Takoj po porodu je psica izčrpana, zato ji ponudimo lahko prebavljiv, a hranljiv obrok. Izogibajmo se mleku, ki lahko povzroča drisko. Vodo pa naj ima psica vedno na voljo. Psica - mati sprva nerada zapusti leglo, vendar je prav, da jo kljub temu peljemo na krajši sprehod, da se očisti in nekoliko razgiba. Ne smemo pa pozabiti na higieno. Pri dolgodlakih psicah je dobro, da jih že pred porodom postrižemo okrog spolovila. Ob prvi priložnosti pa psici pomagamo z mlačno vodo (ali s striženjem, če umivanje ne zadostuje) odstraniti z dlake morebitne ostanke poroda.

Za higieno mladičkov navadno poskrbi psica sama. Psički v tem obdobju še niso dovolj razviti, da bi sami odvajali blato in vodo. Pri tem jim pomaga psica tako, da jih liže po trebuhu in okrog zadnjične odprtine. V kolikor psica tega sama ne stori, mora skrb za redno masiranje mladičkov prevzeti vzreditelj.

Kontakt vzreditelja in psičkov je pomemben že od samega začetka. V kolikor psica dovoli, izkoristimo čas med prehranjevanjem, da psičke pobožamo. Medtem ko jih psica čisti in masira, pa prav previdno vzemimo vsakega od njih v roke. S tem psičke že v najzgodnejši fazi navajamo na človeški dotik in vonj. Nekatere psice prve dni po porodu niso zaupljive do ljudi in ne dovolijo dotikanja mladičkov. V tem primeru za kontakt s psički izkoristimo trenutek, ko mora psica iz kotišča, da se nahrani ali da opravi potrebo.

Pristen kontakt z vzrediteljem je zelo pomemben tudi za kasnejšo povezavo z novim skrbnikom in ljudmi, s katerimi se bo psiček v življenju srečeval. Le odprt, samozavesten in zaupljiv pes bo novemu skrbniku dober družabnik doma in na lovu.

Zelo priporočljiva je tudi stalna kontrola teže mladičkov. V primeru, da kateri izmed njih zaostaja v prirastu teže, mu mora vzreditelj nameniti še posebno pozornost - prelaga naj ga k zadnjim seskom, ki so navadno bolj mlečni in pazi, da ga sorojenci ne odrivajo.

Nekako med 9. in 15. dnevom psički spregledajo. V tem času se jim odprejo tudi ušesni kanali. Psički v tem - vmesnem obdobju - začno spremljati okolico in dogajanje okrog njih. Med 18. do 20. dnevom starosti se začno pri malih nadebudnežih prvi poskusi lajanja in igranja. Do 21. dneva jim že zrastejo prvi mlečni zobki, v tem času pa psički začno tudi samostojno izločati urin in blato. Mladičkom v starosti treh tednov (včasih kak dan prej ali kasneje - odvisno od številčnosti legla in mlečnosti psice) začnemo dodajati prve samostojne obroke hrane. Sprva so obroki mlečni in z dodatki otroške hrane (kosmiči, zdrob, kaša ...), počasi pa jih navajamo na vedno več različnih okusov. Pri prehrani mladičev izkušeni rejci poudarjajo preverjen "recept": kar je dobro za dojenčke in male otroke, gotovo ne more škoditi tudi malim psičkom. Do odhoda k novim skrbnikom morajo mladički poznati že vso hrano - kuhano in briketirano.


Mladičke začnemo dohranjevati približno v starosti 3 tednov. Sprva vsakega izmed njih hranimo posebej, že po nekaj dneh (oziroma takoj, ko začnejo jesti brez obotavljanja) pa lahko začnemo s hranjenjem iz skupne sklede. Morda vzreditelj ob tem res nima natančnega nadzora nad količino zaužite hrane za posameznega mladička, vendar takšen način hranjenja spodbuje tekmovalni duh in željo po prehranjevanju.
Foto: Aljaž Šobar


Z dodajanjem hrane psica vse bolj opušča čiščenje lužic in iztrebkov za mladički. Zdaj je čas, da vzreditelj začne male korenjake navajati tudi na osnovno čistočo. Ob ležišče jim namestimo dovolj velik in lahko dostopen prostor ter ga obložimo s starim papirjem ali pa vanj nasujemo pesek. Nekateri uporabljajo tudi žaganje, vendar se le-to mladičkom prijema na dlako in ga raznašajo po ležišču in okolici. Tudi pesek za mačja stranišča, ki se ga dobi v trgovinah, ni priporočljiv. Mladički namreč - kot vsi malčki - okušajo vse kar najdejo. Mačji pesek je večinoma narejen tako, da se ob stiku z vlago sprime v grude, kar lahko psičkom ob zaužitju povzroči mnogo težav.

V tem času se v mladičku že lahko razvijejo notranji zajedavci, ki jih je priporočljivo čim prej odpraviti. Pri svojem veterinarju boste gotovo lahko kupili posebno pasto za odpravljanje zajedavcev. Pasta je psičkom prijetnega okusa, zato navadno ni težav z zaužitjem. Paziti pa moramo na doziranje, saj premajhne količine sredstva za odpravljanje zajedavcev le-teh ne odpravijo dovolj učinkovito, prevelike količine pa lahko povzročijo prebavne motnje.


Kadar imamo kotišče za psico pripravljeno v zaprtem prostoru, moramo mladičke, preden jih oddamo novim skrbnikom, navaditi tudi na bivanje zunaj. Priskrbimo jim primerno uto, ki naj bo dovolj velika in udobna, da se lahko vanjo zatečejo prav vsi mladički. Hkrati pa naj zagotavlja kar najboljšo zaščito pred vremenskimi vplivi.
Foto: Aljaž Šobar


Skozi celotno prehodno obdobje krepimo stik med psički in človekom. Zdaj tudi že vidijo in slišijo, njihova radovednost pa raste iz dneva v dan. Nekako s 4. tednom starosti pa se pri mladičkih začne obdobje vtisnjenja. V tem času naj mladički spoznajo čim več drugih ljudi (različnih po velikosti, starosti, spolu ...), seznanimo jih z domačimi živalmi, okolico, vsakdanjimi predmeti (odprti dežniki, pisane posode različnih oblik, igračke ...), zvoki (ploskanje, zvok avtomobila, kosilnice, radia ...) in vonji (koža ali perje divjadi). Paziti moramo le, da obiskovalci ali druge živali mladičkom ne prinesejo povzročiteljev kužnih bolezni, za katere so mali psički pred cepljenjem zelo občutljivi. Proti koncu obdobja vtisnjenja lahko psičke že odpeljemo (v spremstvu psice) na krajši izlet v naravo in jih prvič seznanimo z vožnjo v avtomobilu. Psički se v tem času hitro učijo, zato jih seznanimo s prvinami odpoklica. Zlahka jih - skozi igro - naučimo tudi sedenja (včasih celo čakanja na prostoru), lajanja na ukaz in podobno. Nekateri vzreditelji v tem času mladičkom pokažejo prve vlečke (ki naj se vedno končajo z nagrado - obrokom hrane ali priboljškom), večini mladih ptičarjev pa se med 7. in 9. tednom starosti že budi nagon za stojo na divjad. Spodbujanje nagona za stojo na divjad najlažje dosežemo s t.i. "trnkanjem". Na palico privežemo okrog pol metra dolgo vrvico, na katero obesimo košček kožuha divjadi ali perutnice. Psiček bo za tako pripravljenim "plenom" najprej tekal in skakal, vendar mu nikakor ne smemo pustiti, da "plen" zgrabi. Kaj kmalu bo mali lovec ugotovil, da je modreje plen nakazati s stojo, značilno za ptičarja, kot pa brezglavo tekati za neulovljivim. Šele potem, ko kuža za nekaj trenutkov trdno obstoji, mu dovolimo, da "plen" ob skoku zgrabi. Vendar pa mu ne pustimo, da z njim dolgo in brezglavo teka naokoli. "Plen" mu pustimo le toliko, da zadovolji svoj lovski nagon.


Proti koncu obdobja vtisnjenja lahko mladičke skupaj s psico odpeljemo na krajši izlet v naravo. Tu se seznanijo z novim okoljem, vonji in zvoki, hkrati pa je to odlična priložnost za prvo vožnjo z avtomobilom.
Foto: Andreja Strajnar


V tem času psički večinoma zelo radi prinašajo/prenašajo razne predmete. Zato naj imajo igračke vedno na voljo. Lahko jih seznanimo tudi z njim primernimi prinosili, ki jih mečemo ali kotalimo, da zbudimo njihovo pozornost in željo po prinašanju.

Predvsem pa si zapomnimo, da morajo biti za mladička vse nove stvari in doživetja povezane s pozitivno motivacijo in prijetnimi občutki!

Pred odhodom k novim skrbnikom mora vzreditelj vsekakor poskrbeti tudi za cepljenje mladičkov proti infekcijskim "otroškim" boleznim. Pred cepljenjem je priporočljivo, da psičke še enkrat preventivno razglistimo.

Higiena mladičkov je pomembna, zato že pred porodom poskrbimo, da psica nima zunanjih zajedavcev, oziroma jih v primeru, če jih opazimo pri mladičkih, takoj odpravimo. Pri tem ne smemo pozabiti očistiti tudi psice in razkužiti ležišč.


Nagon za stojo na divjad se mladičkom ptičarjev začne razvijati že med 7. in 9. tednom starosti. Pri zelo mladih psih ga zlahka dodatno spodbujamo in razvijamo s t.i. trnkanjem.
Foto: Andreja Strajnar


Po dopolnjenem 6. tednu starosti mladičkov pooblaščeni tetovirni referent opravi še zadnji pregled legla. Vzreditelj naj poskrbi, da imajo mladički ob odhodu v nove domove vso potrebno dokumentacijo (rodovnik, dokument o cepljenju), hkrati pa je odgovoren tudi za pravilnost podatkov, ki so navedeni v rodovniku.

Ob koncu obdobja vtisnjenja ali na začetku obdobja socializacije je čas, da mladički odidejo k novim skrbnikom in "posvojijo" novo družino. Zadnji tedni s tropom pasjih razgrajačev so za vsakega vzreditelja precej naporni. Pa vendar - po njihovem odhodu je naš dom čisto preveč miren in pretih. Manjka nam lajanje in renčanje, brisanje luž, neskončna igra, pogrešamo motanje pod nogami in žvečenje vezalk ... pa vendar nas grejejo spomini na čudovito doživetje novega življenja, polni albumi slik in zavest, da smo novim skrbnikom oddali zdrave, radovedne in igrive kužke.

Viri:
- Hans – Jürgen Markmann. Der Jagdhund Welpe: Franch-Kosmos Verlags GmbH & Co., 2001: 32-38.
- Samo Pitamic, Iztok Valentinčič. Moja psička: Grafiti studio, 1998: 85-89, 91, 100-103.
- Wild und Hund, št. 22, nov. 2002: 72-73.

Vir: Glasilo Društva ljubiteljev ptičarjev "PTIČARJI", št. 2/2005
Objavljeno z dovoljenjem.




Prispevek natisnjen s spletne strani mojpes.net
http://www.mojpes.net

URL za ta prispevek je:
http://www.mojpes.net/article.php?storyid=1059