Hojko Sukič, avtorico do sedaj ene najboljših raziskovalnih nalog, kar smo jih od mladih kinologov prejeli, poznam skoraj od malega. Toda, ker živimo v različnih krajih, in se redko videvamo, mi ob prebiranju naloge kar ni šlo v glavo, da ima "mala deklica", kot jo imam v spominu, letos že 14 let! In to, da je mala Hojka, "spravila skupaj" tako zahtevno delo, to je ne samo presenečenje - ta njen uspeh in ogromen dosežek sta v zgled in ponos celotnemu slovenskemu kinološkemu podmladku! Res sem ponosna nanjo, in nisem edina. Ko boste še vi prebrali njeno raziskovalno nalogo, ki jo v celoti objavljamo na internetni strani KZS Komisija otrok in pes, se boste brez dvoma strinjali z mano in boste nanjo enako ponosni tudi vi.

V nedeljo, 31. januarja 2010 je v prijaznem okolju domovanja Hermana Lisjaka v otroškem muzeju Hermanov brlog v Celju potekala 12. tradicionalna prireditev MLADI KINOLOG LETA.

Mlada kinologinja leta 2009 je postala Hojka Sukič. Naslov si je prislužila z odlično raziskovalno nalogo Pes otroku volk ali prijatelj. Za najboljšo mentorico leta 2009 je bila izbrana Darka Sukič, pedagoginja na OŠ Lenart, za najboljši kinološki projekt leta 2009 pa Jana čarman, profesorica razrednega pouka na Osnovni šoli Vide Pregarc v Ljubljani.

(Piše: Željka Fon Zidar, predsednica Komisije otrok in pes KZS, saz@siol.net)

Tistega, ki ga sobotno popoldne v Salt Lake Cityju zanese pot v knjižnjico, dočaka prijetno presenečenje: razporejeni v krog tam sedijo otroci in na ves glas veselo berejo... Vendar, ti otroci berejo - psom! Njihovi poslušalci so psi, različnih velikosti in pasem. Pridno sedijo in napeto poslušajo. Vsaj zdi se tako...

R.E.A.D. (Reading Education Assistance Dogs)

Zgoraj omenjena skupina otrok sodi v okvir enega izmed bralnih krožkov v organizaciji ameriškega združenja "Intermountain Therapy Animals" (ITA) in bralni krožek R.E.A.D. (Reading Education Assistance Dogs) je le eden izmed krožkov, v katerih sodelujejo pasji terapevti.

Večina ljudi se veseli prednovoletnega vzdušja. Trgovci nas vabijo po nakupih njihovih izdelkov. Iz pečic diši po pekovskih dobrotah, povsod je obilice smeha in poka, pa jeznih sosedov, prestrašenih živali, po tleh so ostanki petard, ... Ravno to je obdobje, ko postane uporaba petard tako nadležna in sporna. Nekdo prižge petardo, ob tem pa ne pomisli na posledice. Ne pomisli, koliko ljudi in živali je pok prestrašil ali kako drugače vplival na njihovo duševno stanje. Ne pomisli na možnost poškodbe ob prižiganju ali metanju petard. V tistem trenutku mu je pomembna edino zabava, ki jo občuti ob prižiganju in metanju petard. Pa se vsi uporabniki pirotehničnih sredstev enako veselo zabavajo? Vprašanje je namenjeno predvsem otrokom in mladostnikom. Mnogo izmed njih uporablja petarde oziroma pirotehnična sredstva samo zato, ker se tako počutijo pomembnejše in opaznejše od ostalih učencev v smislu, da kljub prepovedi kupujejo in nosijo petarde v šolo. Trudili smo se, da bi učencem naše šole predstavili vse plati zgodbe, v katerih so glavni udeleženci pirotehnična sredstva, predvsem petarde, ki so v osnovnih šolah najbolj pogosto zastopane.

Komisija otrok in pes KZS poskuša z organizacijo seminarjev določenih tematskih sklopov v ljudeh vzbuditi zanimanje za delo z otroki.

Tako se je 25. novembra 2006 v Ljubljani, v dvorani Gozdarskega inštituta, odvil prvi seminar iz sklopa "Brez strahu pred psom". Nanj smo najprej povabili člane kinoloških društev in pasemskih klubov, pa tudi predstavnike ljubljanskih šol in nekaterih vrtcev. Vabila ostalim slovenskim šolam bomo poslali naslednjič, saj je izkušnja pokazala, da je z delom vredno nadaljevati.

Predavateljica Katja Skulj, dr. vet med., je projekt povzela po vzoru avstrijskega Inštituta za interdisciplinarno raziskovanje odnosa človek žival - IEMT (Institut für interdisziplinäre Erforschung der Mensch-Tier-Beziehung). Za pravice prevoda knjižic "Pes – tvoj prijatelj" je poskrbela firma Pedigree.
Projekt "Brez strahu pred psom" je ovrednotil tudi Zavod Republike Slovenije za šolstvo in o njem izdal pozitivno mnenje.