Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) 6. maja 2019 pričenja s spomladansko akcijo cepljenja lisic proti steklini. Akcija bo trajala predvidoma do konca junija 2019.

Polaganje vab se bo izvajalo v 50 km pasu ob meji s Hrvaško (območje cepljenja), z višine 300 m, s pomočjo posebej prirejenih letal.

Polaganje vab za cepljenje lisic proti steklini se bo izvajalo iz naslednjih letališč: Letališče Jožeta Pučnika - Ljubljana, Portorož, Murska Sobota, Novo mesto in Celje.

POMEMBNO

Ne dotikajte se nastavljenih vab za lisice! O tem poučite tudi otroke!

Če je prišla vsebina vabe v stik s sluznico ali svežo rano, to mesto dobro sperite in umijte z milom. Ker se vsak stik z vsebino vabe obravnava kot ugriz stekle živali, nemudoma obiščite najbližjo antirabično ambulanto!

Če najdete vabo na svojem dvorišču ali vrtu, jo primite z vrečko in odvrzite v najbližji grm ali v smeti.

Izogibajte se stikom s potepuškimi in divjimi živalmi!

Če vas ugrizne ali opraska potepuška ali divja žival, obiščite najbližjo antirabično ambulanto!

Prepovedano je prosto gibanje psov na javnih mestih!

Cepljenje psov proti steklini je obvezno.

Ilegalni vnos psov in drugih živali, dovzetnih za steklino (mačke, beli dihurju, kune ...), predstavja veliko tveganje za pojav stekline.

V medijih in na spletu so se v preteklih dneh pojavljale različne informacije o tem, kaj občan, ki najde psa v zaprtem in pregretem tujem avtomobilu, sme in česa ne. Ob posnetkih razbijanja avtomobilskih stekel se je ustvarjal vtis, da lahko v tuje avtomobile vlamljamo ali razbijamo stekla vedno, ko opazimo v njih živali. Vendar ni tako. Informacije in pojasnila, ki jih podajata Generalna policijska uprava in Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, so jasna in nedvoumna.

Ko opazimo zaprto žival v zaklenjenem in zaradi visokih temperatur pregretem vozilu, pravilno ravnamo, če o tem takoj obvestimo - Policijo (113),  - lahko tudi Center za obveščanje (112), ki bo informacijo ustrezno posredoval dalje ali - Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Zelo pomembno je, da policiji sporočimo registrsko številko vozila, v katerem je zaprta žival.

Obveščanje zavetišč za zapuščene živali ali društev za zaščito živali podaljša reakcijski čas, zato je zaradi hitrega ukrepanja in razjasnitve, kdo je lastnik vozila, izjemno pomembno, da dogodek takoj prijavimo policiji.

Na Lovski zvezi Slovenije želijo vse obiskovalce narave opozoriti, da ravno v teh dneh srne polegajo svoje mladiče in jih, med tem ko iščejo hrano, pustijo same na travniku. Nekateri ljudje zato mislijo, da gre za izgubljene oz. osirotele mladiče in jih dobronamerno vzamejo v oskrbo. Ne vedoč, da s tem ne le kršijo predpise, ampak tudi povzročijo nepopravljivo škodo, saj takšnega mladiča, če bi ga kasneje želeli vrniti v naravo, srna zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več. Vse kmetovalce pa naprošamo, da so še posebej previdni pri košnji, saj je tudi ta še vedno vse prevečkrat usodna za nebogljena bitja.

Lastniki psov si večinoma želimo, da bi naši štirinožci čim dlje živeli, žal pa je njihova življenjska doba veliko krajša od naše. Pri psu, ki je vse svoje življenje zdrav, igriv in aktiven, pričakujemo, da nas bo tudi na svoja stara leta osrečeval z vragolijami v enaki meri kot v mladosti. S starostjo pa ne prihajajo samo bolezni, temveč tudi fizične in psihične omejitve. Ob tem, ko pes ne more več početi tega, kar je rad počel vse življenje, oz. ko zaradi starosti in morebitnih spremljajočih stanj razvije nekatere nove moteče navade, se ustvarjajo napetosti med njim in nami, kar ponavadi vodi v še večje stiske na obeh straneh.

Lastniki hišnih živali se moramo zavedati, da niso vsi ljudje ljubitelji naših živali, temveč se med takimi, ki živali v svoji bližini samo ne marajo, naredijo pa jim nič ne, najdejo tudi taki, ki ukrepajo proti njim na najbolj nehumane načine - s strupom ali drugimi nevarnimi predmeti. Čeprav pišejo ljudje po internetu o zastrupitvah ves čas in ne samo tu in tam, je namernih zastrupitev v resnici malo. Se pa vsake toliko časa pojavijo. Precej več je nenamernih, ko hišna žival najde in poje nastavljen strup za podgane ali polže, ali se zastrupi s pokvarjeno hrano. Ljudje, ki skrbijo za svoje zelenjavne in cvetlične vrtove, bijejo boj s polži, ponekod pa imajo probleme tudi z glodavci, zato nastavljajo razne strupe, ki naj bi njihovo delo in pridelek ubranili pred škodljivci, v primeru podgan pa tudi zaščitili ljudi pred boleznimi. Nekateri (ne vsi) od teh preparatov so za pse in mačke smrtno škodljivi, če jih zaužijejo.

Ljudje večinoma ne vedo, kaj je njihov pes požrl, pogosto celo ne vedo tega, kje je nekaj požrl.

Neodgovorno je posploševati in vse pasje in mačje zastrupitve naprtiti sovražnikom živali in namernim zastrupljevalcem. Raje se vprašajmo, ali smo sami naredili vse, da do zastrupitve naše živali ne more priti. Imamo psa na sprehodih res pod nadzorom? Se sprehajamo samo tam, kjer je dovoljeno? Je naš maček na varnem v našem stanovanju, ali se prosto sprehaja po sosedovih vrtovih in gredicah?

Namesto vpitja, kako nas obkrožajo sami kriminalci - zastrupljevalci, odgovorno poskrbimo za varnost naših hišnih živali.


foto arhiv mojpes.net

člani ŠKD Celeia so v sodelovanju z uredništvom Dogs Today poskrbeli za slovensko različico plakata, ki opozarja, kako zelo nevarno je poleti pse puščati v avtomobilih.

Plakat je v formatu .pdf na voljo za tiskanje. Vabljeni, da ga po svojih najboljših močeh razširite med svojimi znanci in kinološkimi kolegi in ga obesite na vidna mesta v prodajalnah za domače živali, v pasjih šolah, na sprehajališčih itd.




Plakat (.pdf) si potegnite na svoj računalnik s klikom na zgornjo sliko.

Tekst in fotografije Katarina Wallas

Veliko ljudi ima pse za družabnike, nekateri za varnost, drugi za zabavo ... Vendar pa se mora vsak, ki je skrbnik psa, zavedati, da je to odgovornost.

Biti odgovoren skrbnik pomeni:

razumeti potrebe psa in

zavedati se odgovornosti, ki jih kot skrbnik psa imate do skupnosti/okolice, v kateri živite.

Odgovorno skrbništvo se začne že pred prihodom psa v vaš dom - ko o psu šele razmišljate. Če po treznem premisleku ugotovite, da za žival nimate dovolj časa, primernega načina življenja, sredstev, da se niste pripravljeni odpovedati kakšni stvari zaradi tega, je najbolj odgovorno, da se za psa sploh ne odločite.

Narava nam je do sedaj prizanašala s hudimi poplavami, ki smo jih večinoma lahko gledali le v poročilih iz tujine. Tokrat je udarila po večjem delu Slovenije in prizadela ljudi na širokih območjih, uničila domove, pridelke, podjetja in infrastrukturo ... Poleg štirih človeških smrtnih žrtev beležijo mnoge žrtve tudi med živalmi.

V nevarnosti so tako domače kot tudi divje živali. Pogosto lastniki med reševanjem sebe in svojega premoženja pozabijo na privezane pse ob hišah, na mačke, na ptiče v kletkah, živino v hlevih ... Privezana ali zaprta žival nima nikakršnih možnosti, da se sama reši iz naraščajoče vode, zato nikakor ne pozabimo nanje, ko se bliža nevarnost.

Divjim živalim je voda omejila ali celo povsem prekrila njihova življenjska območja, zato se umikajo tudi tja, kjer jim grozijo nove nevarnosti. Bežeče pred vodami in radovedneži pogosto v hudem stresu stečejo proti cestam in naseljem ali celo nazaj proti vodi.

Veterinarska uprava poziva, da pomagamo najdenim živalim:
- hišne živali (mačke, pse, bele dihurje) odpeljimo na najbližjo veterinarsko postajo, da brezplačno preverijo, ali so čipirani, jim oskrbijo poškodbe, za čas oskrbe pa jim že sami ponudimo hrano, vodo in zavetje,
- rejnim živalim poskusimo poiskati lastnika in o najdbi obvestimo najbližjo veterinarsko postajo,
- divjih živali ne lovimo ali preganjamo, temveč jim omogočimo, da se v miru nastanijo na suhem in ob koncu nevarnosti odidejo same.

V primeru najdbe poginule živali obvestimo 112 ali najbližjo Veterinarsko higiensko službo, ki bo poskrbela za brezplačen odvoz.

Vse zgoraj našteto smo že po zakonu dolžni početi tudi v normalnih razmerah, ni pa odveč, če ob napovedi za nove padavine ponovno opozorimo na to, da tudi živali potrebujejo našo skrb in pomoč.

Vsem nam želim miren in ne preveč moker prihajajoči vikend,
Jana Pahovnik

Spoštovani,

v policiji smo danes, 23. decembra 2009, ponovno opozorili na negativne posledice neprevidne in objestne uporaba pirotehničnih sredstev. Zlasti pokanje petard je izjemno moteče ne le za ljudi, ampak tudi za živali. Zato poskrbimo, da bo tudi zanje prehod v novo leto prijeten, predvsem pa varen.

Glavni koordinator za področje dela službenih psov in policijske konjenice na Generalni policijski upravi Adil Huselja je pozval vse lastnike in skrbnike živali, naj v tem prazničnem času, ko se uporaba pirotehnike, predvsem ognjemetov, v primerjavi z drugimi obdobji leta bistveno poveča, poskrbijo za svoje hišne ljubljenčke. To še posebej velja za lastnike in skrbnike tistih živali, ki jih je strah svetlobnih in zvočnih učinkov. V teh primerih je priporočljivo, da lastniki oziroma skrbniki izberejo čas in kraj sprehoda. Enako velja za čas, ko psi ali druge živali ostanejo same v stanovanju ali na dvorišču.