Psi terapevti : Ambasadorjev dnevnik
Tečaj za nove delavne pare
objava 22. 3. 2012Seminar je potekal že v sredini februarja. Nekoliko nam jo je zagodlo vreme, saj je snežilo, kot da bi se Cigani tepli, kot je govorila moja babica. Nekaj predavateljev je odpovedalo svoje sodelovanje, ampak smo vseeno odlično izpeljali uvodni del šolanja za nove delavne pare. Polna predavalnica in nasmejani obrazi so nam potrjevali, da smo bili na dobri poti.
foto Ambasadorji nasmeha
Prejšnjo soboto je sijalo sonce; oranžna garda je prispela na Puhovo z nasmehi do ušes; novi tečajniki pa niso bili tako dobre volje. Niso vedeli, kaj jih čaka, zato so imeli malo trebe. A so kaj kmalu ugotovili, da ne grizemo in da smo popolnoma okolju prijazni. Kar devet od desetih parov je prišlo. Koliko laježa in skakanja je bilo na začetku; na koncu je bila pa slika obrnjena. Psi so skorajda trdno spali, njihovi vodniki so pa tudi nekoliko obmolknili in sede čakali na evalvacijo. Ja, ni kaj, šola je resna reč!
foto Ambasadorji nasmeha
Komaj smo že čakali današnjega drugega srečanja. Vodniki so bili bolj sproščeni, kužki tudi, pa tudi bolj mirni so bili, saj so se že poznali med seboj. Ker je bil dan tako lep, smo prvi del vaj opravili kar zunaj. Po odmoru se je pa nadaljevala 'tortura' v naših prostorih. Kužki so jo zelo dobro prestali, njihovi dvonogi spremljevalci pa tudi. Mi smo pa ves čas poudarjali pomen zaupanja med vodnikom in psom, spodbujanje kužkov in veselje ob delu.
foto Ambasadorji nasmeha
Veselimo se že naslednjega sobotnega dopoldneva.
Neža Vilhelm
Dom starejših občanov na Poljanah
objava 22. 3. 2012Januarja so se Mince pohabile. Napadel ga je pokrovček od sveče in mu odrezal blazinico. Seveda se je potem intenzivno smilil sam sebi (no, in meni tudi). Zato sem se na delavnico Brez strahu pred psom odpravila sama (no, saj so pomagali drugi člani Ambasadorjev nasmeha), ampak Minec je počival doma.
Potem so se začela dogovarjanja za novo ustanovo. Dom starejših občanov na Poljanah. Pa so padli torki ob štirih, kar je v redu meni (saj lahko v miru pridem iz službe po Minca in potem v dom), upokojenci pa tudi še niso preveč utrujeni in lahko sodelujejo.
Zaenkrat sva bila na obisku dvakrat in spoznala dve skupini (od treh), ki jih bova obiskovala. V prvi skupini so bili demenčni starostniki; tu smo se v glavnem božali in se spoznavali. Pa se spoznavali in se božali. O kuža! Od kod pa ti? Ja, fejst, da sta prišla. In tako eno uro. Simpatični so in veseli obiska.
V drugi skupini so bolj aktivni starostniki. Predvsem se pa zelo dobro spominjajo svojih kužkov, dogodkov, povezanih z njimi in jih tudi radi delijo z nami. In predvsem uživajo v življenju. Ni jim hudega, pravijo. Vsak dan imajo kake aktivnosti, celo koncert za osmi marec so jim priredili. Ob sončnem vremenu grejo na sprehod ali pa lenarit na vrt. Znajo uživati. Kužku skrivajo priboljške, ga kličejo sem in tja, božajo, hranijo ... Mincu pa baš težko.
Zdaj pa novim delovnim zmagam naproti, a ne, Minec?
Neža Vilhelm
Ambasadorji smo leto 2012 začeli s polnim zagonom
objava 26. 2. 2012Ob zaključku prejšnjega leta smo si Ambasadorji nasmeha zaželeli veliko energije, da bi lahko še naprej delili nasmehe, naklonjene institucije, s katerimi smo sodelovali do sedaj, uspešno izpeljan seminar (in tečaj) ter nekaj novih članov, ki bi nam bili pripravljeni deliti nasmehe tistim, ki nimajo prav nobenega razloga za to. Zavedali smo se, da nas z novim letom pričakujejo novi izzivi in nove naloge. Potihem smo upali, da nam bo uspelo.
Naš prvi dogodek je bila delavnica Brez strahu pred psom, ki smo jo pripravili v okviru Mednarodne razstave psov vseh pasem v Ljubljani. Udeležilo se je je kar precej otrok, ki so spoznavali obnašanje psov in svoje pravilne odzive. Veseli smo bili obiska otrok iz Osnovne šole Borovnica, kjer že nekaj let deluje kinološki krožek. Za našo Špelo K. je bil to prvi dogodek v oranžnih barvah. Izkazala se je odlično. Bravo, Špela K.! Drugi dan sta večje breme nosila Calli in Sky s svojima vodnicama Tadejo in Uršo.
foto Špela Korelc
Dejan je uspel realizirati veliko delo. Pripravil je prodajno razstavo slik, od prodaje katerih en delež dobimo tudi Ambasadorji nasmeha. Razstava je odprta še en teden. Veseli smo sodelovanja z vsemi umetniki. Za njihovo prijaznost smo jim iz srca hvaležni.
Priredili smo pa tudi seminar za nove delovne pare. Veseli smo bili polne predavalnice in številnih nasmejanih obrazov. Z nekaterimi se bomo srečevali tudi na tečaju z njihovimi štirinožnimi spremljevalci. Komaj čakamo 10. marca, ko bomo imeli prvič tečaj z novimi tečajniki.
foto Urša Ivanovič
Sicer pa pridno delamo v naših stalnih institucijah. Stane v CIRIUSu v Kamniku, Urša v razvojnem oddelku vrtca na Koleziji, Zvone v domu na Taboru, Tina v psihiatrični bolnišnici, Neža pa začenja z delom v domu za ostarele na Poljanah v Ljubljani.
Opažajo nas pa tudi mediji (tako virtualni kot papirnati). Tako so nas predstavili na kar dveh straneh v reviji Lady. Redno pa pišemo Ambasadorjev dnevnik na portalu www.mojpes.net. Kot vidite, imamo pa zdaj tudi čisto svoj blog.
V prihodnosti nas poleg tečaja in rednega dela čaka še nekaj zanimivih projektov, o katerih vas bomo obveščali na našem blogu, spletni strani in na zidu na facebooku.
Neža Vilhelm
Naprej ...
Jana. Vse pravice pridržane.