Ne vem, kaj naj rečem. Mogoče samo to: Hvala, Alenka in ekipa, za krasne štiri dni v Splitu!

Zdaj, ko sem prišla spet k sebi in dojemam, kaj se nam je zgodilo, ko dobivam vse te čestitke, pa mi še vedno ne gre v glavo, kaj smo dejansko dosegli. Wooow, vse to za našo ekipo? Toliko lepih komentarjev ter besed.

Split sem nestrpno pričakovala že od kar smo prijavili našo ekipo na to razstavo, še pred koncem šole. Slišala sem toliko lepih besed in videla toliko krasnih slik iz preteklih let, da sem bila vsa nestrpna. Nočna razstava je pisana meni na kožo, saj rada ostanem pozno pokonci, rada sem zunaj in kaj je lepšega, kot če to povežemo še z našimi štirinožnimi prijatelji.

Ko smo se odpravili, sem se prav malo bala statistike. Prijavljenih 17 španjelov in dva zamenjana sodnika. Grozno. Sploh pa me je pretreslo dejstvo, da na Hrvaškem ne ločujejo barv španjelov tako kot pri nas. Avtomatično večja konkurenca. Še večja groza. "Zakaj sem sploh prijavila Bello?" To je bilo moje prvo vprašanje.


Neža in Buxi, ko sta osvojila BOB

Še zdaj nisem prepričana kdo ji je bil bolj všeč - psi ali moj kostim! (hec hec)

Prvi dan

Pot tja je bila sproščena in je potekala brez zapletov. V aprtmaju smo se udobno namestili, nato pa lotili dela. Mene je čakala Bella za striženje in treba je bilo poprijeti pred temo, saj na razstavi v temi ne bi bila tako učinkovita. Po kakšnih dveh urah sem jo uspela spraviti v red z nekaj napotki Alenke. Ni pa bila skopana. Dobro, prvi dan smo imeli tako ali tako Izraelko, ki nam je leto nazaj dala 4-ke. Gremo torej še po en par in na vajo. Tako smo si zamislili prvi dan. Vedeli smo, da smo vse štiri dni praktično zadnji na vrsti, tako da smo na ocene kar dolgo čakali. Do takrat pa smo se razgledali, našli "stare prijatelje" ter spoznali nekaj novih.

Agnes Ganami Kertes je najprej ocenila Buxija. Vse štiri dni smo imeli enako konkurenco in vsi trije psi v naši ekipi so imeli razrede po 3 pse. Torej ravno toliko, da lahko vse dni ostanemo brez vsega. No ja, sodnica nas je presenetila s popolnoma drugačnim pristopom kot leto nazaj, v pozitivnem smislu. Ocene, ki smo jih dobili, so bile bolj strokovne, tudi pse si je bolj pobliže pogledala kot leto dni pred tem. Buxiju je dodelila 1. mesto v razredu odprtih. Dobil je svoj tretji hrvaški, CAC. Za izbor najlepšega samca pa je izbrala krasnega šampijona iz Finske. Pes, uvožen iz Anglije je v svojih najboljših letih, polni dlaki in popolnoma "narejen". Ahh, človek bi ga kar gledal.

Naslednja je bila Pika, ki pa je bila že pred razstavo obsojena na kritike, saj je iz spleta okoliščin potegnila najkrajšo in ostala popolnoma gola - brez dlake. Dobila je prav dobro oceno.

Kot zadnja iz naše ekipe pa je prišla v ring Bella. Tudi ona je imela hudo konkurenco, psico iz Italije in psico iz Francije. Sama sem jo že ob pogledu v katalog obsodila na propad. A kljub vsemu je dobila odlično oceno ter 2. mesto z rCAC.


Buxi v svojem razredu


Bella na mizi

Kaj kmalu smo se odpravili domov, nabirat energijo za naslednji dan.
Seveda smo energijo potrebovali, kajti potrebno je bilo skopati tri nore španjele. To seveda ni tako enostavno, če imaš samo eno majhno tuš kabino in eno samo grooming mizo, ter premalo časa. Tako smo morali hitro delati. Tik pred odhodom so se vsi lepo svetili (kdo bi si mislil da se Bella sveti, če jo po več kot mesecu dni skopaš!). čakala nas je CACIB razstava.

Drugi dan

Sodnik (prvi zamenjan) iz Gruzije (George Schogol) je sodil španjele. Tokrat res popolnoma zadnji na vrsti smo čakali, da se ocenjevanje začne. Ponovno prvi Buxi. Dobil je lep opis in ponovno prvo mesto v razredu, ter tako izpolnil pogoje za Hrvaškega Šampijona (rabimo smo delovni izpit). CACIB in rCACIB sta pripadla šampijonu ter rdečemu samcu iz Danske.

Pika je dobila odlično oceno ter 2. mesto v razredu, ponovno jo je premagala izredno srčkana črna psička (za starost v krasni kondiciji).

Kot zadnja še Bella. Enake psice, enaka konkurenca. Največji strah je bila sicer italjanska psica, ki je imela krasno dlako nasproti moji, ki vemo kakšne probleme ima. Vseeno je dobila lep opis in si izborila prvo mesto v razredu. Kakšno veselje iz moje strani, to je bil njen najboljši uspeh, saj še nikoli nisva premagali celotnega razreda z več kot eno psico. Dobila je svoj drugi CAC na Hrvaškem, CACIB in rCACIB sta odšla na Finsko.


Buxi se je spomnil, kako se razstavlja - ponovno je žarel v najboljši luči


Pika kljub slabi kondiciji še vedno tak srček


In moja zvezda večera - Bella

Po novih nazivih smo se presrečni odpravili nazaj v posteljo. Zase vem, da sem se zbudila tik pred kosilom, medtem ko so ponoči izmenično na postelji dežurali vsi trije kosmatinci. Še ena runda groominga in spet je bil čas da se odpravimo.

Tretji dan

Tokrat CAC razstava. Sodil je Igor Selimović iz Hrvaške. Tudi on se je že izkazal za dobrega sodnika. Buxiju je dodelil prvi BOB, ko še ni imel eno leto, dal pa mu je tudi odličen opis, kar nas je presenetilo, saj je vzreditelj boxerjev. Tudi tokrat mu je bil Buxi všeč, dobil je še en dodatni CAC, svoj peti na Hrvaškem.

Pika je bila ponovno odlična druga. Takoj za lepo vzgojeno črno psičko.

Najbolj pa me je zanimalo, kako bo pri njem prišla skozi Bella. Kljub mojim dvomom je dokazala, da je veliko boljša, kot sem sama mislila, ter ponovno osvojila CAC. BOB pa je še tretjič šel v roke šampijonu.


Buxi, preden je šel v ring, pripravljen da dobi priboljšek


Bella v svojem razredu


In še psi za BOB (manjka Bella, ker dveh nisem uspela imeti hkrati v ringu) - BOB je tretji z leve

Še en super večer je bil za nami. Končno postelja.

četrti dan

Zjutraj smo razpravljali, ali se nam sploh še splača iti na razstavo, ali ne bi raje odšli na plažo, tako ali tako več kot smo dobili, ne moremo doseči. Pa sem se uprla (čeprav komaj, kajti plaža ne bi bila slaba ideja), da mogoče pa dajmo Belli še eno možnost za CAC, mogoče prišparam in ne rabim hoditi še na eno ekstra razstavo. Več tako ali tako nismo pričakovali.

Prišli smo na razstavišče. Veter, burja. Pihalo je tako, da nas je skoraj odneslo. In pa seveda naj je zeblo. Tudi sodnica iz Rusije (druga zamenjana sodnica) Jana Gavrilova ni bila najbolj navdušena. Sploh pa "svaka ji čast", da je zdržala v kratkih rokavih in oblekici. Španjele so s konca premaknili na sredino, mi pa smo se ob tem neznansko veselili, češ bomo hitro spokali in šli. Vse želje, da bi dobili kaj več, je odpihnil veter s seboj, želeli smo samo čim prej zaključiti.

Sodnica je bila enakih misli, saj je hitela in pisala kratke opise. Buxi ji je v trenutku padel v oko in kar je dobil v oceni, je (kar se mene tiče) eden izmed najbolj originalnih opisov do sedaj: "Zelo lep razstavni pes" (prevedeno iz hrvaščine). Dobil je odlično oceno ter svoj šesti CAC, ter vse nas malo pogrel v hudi burji.

Pika je odnesla še eno odlično oceno ter 2. mesto takoj za črno psičko.

Zadnja pa je bila Bella. Z upanjem, da mogoče zaključiva že na tej razstavi, sem se odpravila v ring. Tudi Bella ji je bila neznansko všeč in kaj hitro sva dobili zadnji CAC, ki sva ga potrebovali. Bella je zaključila še Hrvaški šampijonat (potrebujemo samo še lovski izpit oz. čakamo na naziv ShCh). Takoj za njo smo se odpravili za CACIB. Ni dolgo izbirala, po pregledu izrazov in enem krogu teka je padla kocka. In tokrat padla na Buxija. Sama nisem mogla verjeti, kaj se je v tistem trenutku zgodilo. A nisem imela veliko časa. Zunaj ringa je že čakala Bella. Pri psicah je bil postopek prav tako hiter, kot pri samcih in po krogu teka je Ruska sodnica dodelila CACIB Belli. Najmanj pričakovan razplet, Bella in Buxi za BOB!? K sreči smo imeli ob ringu dovolj prijateljev, ki so priskočili na pomoč, ter peljali Bello za častni krog. Sodnica je BOB dala Buxiju, ter tako porušila vse naše plane o hitrem odhodu domov. No saj ji ni za zameriti, nismo čisto nič hudi. Takega scenarija si ne bi upala niti sanjati. Oba prijavljena Tamalannca BOB in BOS, oba s CACIBom na razstavi, kjer smo imeli zelo spoštljivo konkurenco (šampijone in pse uvožene direktno iz Anglije). Woow, kakšen občutek, dobiti takšen naziv z lastnim psom, ko vanj vložiš toliko truda in ljubezni.

Iz ringa sem prišla z veliko rozeto, še večjim nasmehom in padla v objem prvim, ki so prišli mimo.

Grupo smo seveda počakali, a sreča se nam je iztekla, kljub vsemu pa sva z Buxijem rade volje počakala na častni krog.

Tako smo naše štiri dni zaključili z neverjetnim rezultatom, prekosili same sebe in svoja pričakovanja. Spoznali par krasnih ljudi, ki upam, da jih bomo kaj kmalu spet srečali, ter videli krasne pse, ki jih bomo še dolgo spremljali.


Buxi na mizi


Bella si je pritekla prvi CACIB


Takole pa smo zmrznjeni čakali na grupo

To je vse iz Splita.
Z Bello sva preživeli še nekaj krasnih dni ob morju, ampak o tem enkrat drugič.

Lep pozdrav,
Neža

Tekst: Neža Jereb
Foto: Anami Leben