Za nami je 4. mojpes.netov piknik, ki smo ga v lepem nedeljskem dnevu preživeli na prekrasnem društvenem prostoru KD zgornjesavinjske doline v Varpolju.

"Taglavni" smo se zbrali že ob 9h zjutraj in pripravili vse potrebno, potem pa so vse od 10h naprej pridno prihajali tudi vsi ostali.



Ob prihodu je vsak udeleženec dobil Zooticovo vrečko, v kateri je bila glede na "uporabniški status" posameznika različna vsebina. Mojpes.netovi člani so dobili igračke in posode za pse, vsi nekaj priboljškov, prospektov in "posebne preste", darilo Pekarne Vodončnik iz Velenja, člani večnamenske priponke z uporabniškimi imeni, spremljevalci pa piknikovske obeske. Tako smo bili vsi opremljeni z razpoznavnimi znaki in darilci.



Prihajajoči so ves čas pridno polnili mizico s pecivi in mizico za dobrodelne licitacije, se vmes sprehodili po bližnji okolici, omogočili psom igro z drugimi, počvekali z znanci ali se spoznali s tistimi, ki so jih do piknika poznali zgolj izza enkrana.



Malo čez pol drugo uro je bilo vse nared za kosilo. Ob "šanku" kjer je bil že ves čas samopostreži bife, sta "šefa strežbe" razdelila obroke z dobrotami na žaru in golaž, na drugem koncu pa je bila bogato obložena "brezmesna" miza za vegetarjance.



Kar naenkrat se je vrvež polegel in tišina ob polnih krožnikih je bila zgovorna. Razen žara se je dalo dobiti re-pe-te in upam, da je bilo za vse dovolj.



Po kosilu so nekateri sicer pričakovali počitek (v društveni hiški so tudi ležišča), pa se organizatorji s takim planom nismo povsem strinjali, zato smo nadaljevali s pecivom. Ja, z gotovostjo lahko rečem, da je tole naše tekmovanje za najboljše peke peciva že preraslo okvire samih piknikov, saj je zahtev po receptih vedno več.



Ker pa je bila med nami slavljenka, smo pred degustacijo peciva poskrbeli za pravo vzdušje s pravo torto in Drejči, ki je prav na ta dan praznovala rojstni dan, čestitali, ji zaželeli vse najboljše in ji podarili kost. No, najprej pravo surovo govejo kost velikanko in ker je nismo mogli povsem prepričati, da je to pravo rojstnodnevno darilo zanjo, smo jo hitro zamenjali s sladko torto v obliki kosti, ki so nam jo izdelali v najboljši slaščičarni naše regije - v MišMašu v Šoštanju.



Sicer smo podelitev nagrad za najboljše fotografije foto natečaja "pasje poletje" prestavili na čas "po pikniku", vendar smo kljub temu preskrbeli pasjo posteljo, ki jo podarja Avtoboutique Bučar - prvo nagrado za Artija, saj bi sicer v naše kraje moral kmalu še enkrat priti in jo tako že na pikniku predali nagrajencu.



Torej, za tekmovanje smo imeli na voljo 20 vrst peciva, ki jih je prispevalo 18 udeležencev, poleg tega pa še tri sladkosti, ki so bile na voljo "izven konkurence". Sladkega je bilo toliko, da nekateri sploh niso mogli poskusiti dovolj dobrot, da bi uspešno glasovali za najboljše. Eno pecivo je bilo bolj dobro in bolj slastno od drugega in med pogovori sem zasledila, da so bile odločitve silno težke. Ker pa smo na koncu le potrebovali imena najboljših, se je bilo treba odločiti, vendar o tem pozneje.



Zadovoljni po sladkem dodatku in kavi so Sara, Maja in Andreja v imenu Zavetišča Horjul odprle srečelov. Kar naenkrat se je vse dogajanje skoncentriralo okrog stojnice in odprle so se denarnice. Baje je celo grozilo pomanjkanje srečk. Z zadovoljstvom me je Sara obvestila, da je srečelov obogatil horjulske varovance za 128 evrov, katerim smo na koncu prišteli še izkupiček z dobrodelnih licitacij.



Ko se je naval na srečelov nekoliko polegel, smo pričeli z dobrodelnimi licitacijami. Udeleženci so prispevali 30 predmetov za dobrodelno licitacijo, za katere smo "iztržili" kar 315 €. Krasen znesek v krasne namene. "Najdražji" je bil danski sir s priborom, ki je bil "prodan" za 50 €, najcenejši pa so bili nahrbtnik, nogavičke in dišeče kapljice, za katere smo "iztržili" po 2 € za vsakega.



Zahvala za tak izkupiček gre zagotovo na več koncev - najprej vsem, ki so prispevali prave predmete, Samu, ki je licitacije nadvse uspešno in zabavno vodil, predvsem pa vsem, ki ste predmete tako navdušeno in napeto licitirali ter na koncu vse pokupili.



Medtem, ko smo se mi ukvarjali s prodajo predmetov, je Nanook seštela vse glasove glasovanja za najboljša peciva in čas je bil za razglasitev rezultatov.



Prepričljivo je s 17 glasovi zmagala "jaffa torta", ki jo je ponoči ustvarjal Popo, za njo je s 13 glasovi sledila "rdeča kapica", delo Kajine "tašče" in na tretje mesto se je s 6 glasovi uvrstila Maticcova "bajadera".







Nekateri so že ves dan po malem ogledovali velikansko kost na klopi v hiši. Naj na kratko zaupam skrivnost te kosti. Za domače psice vsak teden kupimo eno govejo kost, ki nam jo mesar prežaga na pol in tako je bilo tudi to soboto. Vendar, mesar je prinesel pokazat celo škatlo kosti, da si izberemo tisto, ki bo šla na pol za naše psice. Izmed treh ponujenih je bila ena enkrat večja od do sedaj videnih in kupljenih in v trenutku je padla ideja, da jo poklonimo za eno od nagrad na pikniku. Žal je nismo ne stehtali in ne izmerili, je pa res velikanska.

Tako smo kost namenili za najboljšega mojpes.netovega peka peciva. Dali smo jo v hobok, da ne bi slučajno Trixie na poti domov vonj premamil in vse skupaj predali Popu, ki je že na prizorišču pokazal, da Trixie točno ve, kaj se skriva v Šparovi vreči.



Za drugo nagrado smo poleg majice in kape namenili še Hillsovo igračko za pse, za tretje mesto pa poleg majice še koledar z nemškimi bokserji.

čas je bežal in poleg skupnega sprehoda do Savinje, katerega smo razen nekaterih posameznikov "izpustili", nam je ostala samo še predaja denarja od dobrodelnih licitacij Sari, predstavnici Zavetišča Horjul. Povedali smo nekaj besed in izročili 315 € ter zaključili "uradni del" piknika z zahvalo vsem za udeležbo in prispevek k uspešno izpeljanemu dogodku, ter se povabili na naslednje dogajanje, ki ga mojpes.net načrtuje.



Ni pa bil še to trenutek za razhajanja, temveč smo nekateri v trdo noč čvekali in grizljali (tudi zlicitirani danski sir), na koncu pospravili in vsi zadovoljno utrujeni odšli proti domovom na različne konce Slovenije.



Osebno menim, da smo preživeli nadvse prijeten dan in sem vesela, da so bili med nami tako prijetni ljudje, socializirani psi in da nam je vreme ves dan fantastično služilo. Hvala vsakemu posameznemu udeležencu za njegov "prispevek", da nam je bilo tako lušno.

Posebej pa bi se zahvalila:

* G. Kiseljaku in njegovi ženi, da sta na piknik pripeljala obe kraški ovčarki in so imeli udeleženci možnost od blizu občudovati krasni predstavnici naše edine avtohtone pasme psov, ter vzreditelja povprašati vse o vzreji in kraševcih nasploh. Prav tako je bilo silno dobro grozdje, ki ga je g. Kiseljak zjutraj nabral prav za nas. Hvala tudi za Šanino sliko, ki že visi na svojem mestu.
* Rossy, Royalty in chelseaandkitty, ki so pripeljale bivše "Horjulčice", da je imelo napovedano interno srečanje pravi pomen.
* Samu za vso pomoč, za dobro izpeljane dobrodelne licitacije in za rešitev zapletene situacije s kavo (hehe).
* Luki za izvrsten golaž.
* Nanook in Jerneju za skrb nad darilnimi vrečkami in prihodi udeležencev, da ni nihče ostal brez darilca, da so bili glasovi za najbolša peciva skrbno prešteti in da je denar od licitacij "v nulo štimal".
* Slavi in ostalim iz Zootica za krasna darilca.
* Primožu in Dominiku iz Toplerja za puščene vzorčke hrane, ki smo je nekaj razdelili prisotnim, ostalo pa predali za varovance zavetišča Horjul.
* Pekarni Vodončnik za podarjene "specialne preste" in izredno "nedeljsko" peko kruha.
* Ziksi in Drejči za vse tri izvrstne solate.
* Mirču za vso podporo, pomoč, organizacijo, nabavo, fotkanje ...
* članom Zgornjesavinjskega KD za tako lepo vzdrževan prostor.
* "Tistemu zgoraj", da se nas je končno usmilil in nam od ranega jutra naklonil obilo sonca.

Za naprej že načrtujemo nova srečanja, na katera bomo spet povabili vse prijatelje mojpes.neta in njihove pse.

Jana Pahovnik

Oglejte si vse fotografije s komentarji in tudi sami vabljeni h komentiranju.

Debata na mojpesForumu.