Otrok in pes : Hojka Sukič - mlada kinologinja leta 2009
MLADA KINOLOGINJA LETA 2006 : SARA GRAD
Sara je morda še bolj kot doma, kot odlična razstavljalka poznana v tujini. Njen uspeh ni stvar naključne sreče niti ni prišel čez noč. V junior handlingu tekmuje že od devetega leta, in zelo zanimivo je, zakaj je začela.
Vsemu je bil kriv Bini...
Da, začela je z Binijem, drobnim yorkshirskim terijerjem, ki ga je imela in še ima neznansko rada. Najprej, kot se za pasemskega kužka spodobi, ga je peljala na pasjo razstavo. Po izkušnji je hitro ugotovila, da njenemu Biniju med razstavljenimi lepotci, ki večino življenja preživijo v kletkah z navito dlako, ne poznajo ne trave ne svobodnega gibanja in so namenjeni izključno postavljanju v razstavnih krogih, ni pravo mesto. Bini je bil njen prijatelj in družabnik, vajen čisto drugačnega življenja in Sari je bilo ob spoznanju, da ni za razstave, najprej hudo. Spoznanje jo je za trenutek potrlo, vendar je hitro našla rešitev - junior handling! Tekmovala bosta v junior handlingu! Tam se kužkov po zunanjosti ne ocenjuje in Bini bo enakopraven med drugimi, Sara pa se bo že potrudila za njun uspeh...!
Biniju je nastopanje v junior handlingu ugajalo, Sari je bilo tudi všeč, hodila sta na manjše in na velike razstave in stopila na pot do uspehov in končno velike zmage, ko je Sara v letu 2006 dobila naslova "Mlada kinologinja leta". Hkrati je istega leta postala najboljša tekmovalka v junior handlingu in je leta 2008 Slovenijo uspešno zastopala na Cruftsu, največjem tekmovanju v junior handlingu na svetu.
Sara na Cruftsu 2006
Bini, kuža z dnevnikom
Sarin plemeniti namen, da Binija osreči z nastopanjem na razstavah, na tekmovanjih v junior handlingu, je bil začetek "Sarine zgodbe". Najprej je torej tekmovala le z Binijem, ljubljencem cele družine, kar je še vedno. Bistri kužek je nekaj posebnega tudi v tem, da ga je prinesel Božiček - rojen je na božični dan - in izhaja od vzrediteljice, ki ga je imela nadvse rada, se veselila vsakega trenutka z njim od prvega dne do oddaje in mu ves čas pisala dnevnik: o tem kako spoznava svet, kako raste in se razvija. Dnevnik je opremljala tudi s slikami, na koncu pa še ganljivo zapisala, kako srečna je, da je Bini dobil dom pri Gradovih.
"Udarjena na pse"
Sara živi v Celju, letos januarja je dopolnila 15 let, končuje devetletko in se namerava vpisati v gimnazijo. Od nekdaj je imela rada živali, sošolci pa so jo že v osnovni šoli dražili, da je "udarjena na pse", kar je bilo res in nam je kinologom ob njenih uspehih popolnoma jasno. In če smo iz pravega testa tudi vemo kako je s tem, kajne?
čeprav je bil mali Bini car doma Gradovih, se je družina na dolgoletno željo Sarine mamice, ki je od nekdaj oboževala nemške doge, razširila še s tremi velikimi psi: najprej so kupili črnega Erosa, potem rumenega Amosa, zadnji je k hiši prišel harlekin Atos. Njihov naravni bivalni prostor je čudovit park ob hiši, kljub velikosti pa vse tri doge z Binijem vred bivajo tudi z družino v hiši.
Od yorkija do dog
čeprav je v junior handlingu Sara še naprej tekmovala z Binijem, so se torej v njeno življenje vpletle še doge. Slučajno je naneslo, da Bini na avstrijski razstavi v Tullnu ni smel v junior handling, tega dne se namreč ni razstavljal, in organizatorji razstave so Sari svetovali, naj tekmuje z Amosom, Gradovo rumeno dogo, ki je bila na razstavi prijavljena. Toda Amos je bil v primerjavi z malim yorkshircem za junior handling res zelo velik pes! Še malo otročji je bil in drobna Sara še v sanjah ne bi nikoli pomislila, da bi z njim tekmovala... "V redu, če drugače ne gre, bom šla pa z Amosom...", si je Sara rekla, in njena zgodba se od takrat nadaljuje tudi z dogami.
Samostojna in vztrajna
Kot je kasneje priznala, je tudi Sarino mamo po tihem skrbelo, kako se bo stvar iztekla. Modro je pomisleke obdržala zase: "Naj Sara poizkusi, naj se bori! Ni pomemben uspeh ampak pogum, da sodeluje, da zmaga nad sabo...", je razmišljala mamica, ki je vedno spoštovala Sarine odločitve. Kajti, ko se mirna in zadržana Sara za nekaj odloči, takrat gre zares.
Vodenje Amosa ni bilo šala. Sara je bila na tekmovanju zelo zbrana in je vzdržala. Na nemško sodnico Carole Garhoefer je naredila tako močan vtis, da ji je ta jasno izrazila svoje navdušenje. Vzela si je celo čas in Sari svetovala, kaj naj pri vodenju doge izboljša. In v močni konkurenci v finalu je Sara z dogo zasedla v Tullnu v junior handlingu prvo mesto v svoji skupini in skupno! Led je bil prebit. Od takrat dalje je začela trenirati tudi z dogami.
Bini pa je v družini še naprej ostal car. Ker ima Sara mlajšo sestrico Žano, ki je prav tako "udarjena na pse" in ravno prav velika za yorkija, Žana v junior handlingu že stopa po svoji tekmovalni poti.
Od junior handlinga do vrhunskega handlinga
Sara je iz tekmovalke v junior handlingu v realtivno kratkem času naredila ogromen preskok med vrhunske razstavljalke. Rumenega Amosa je zamenjala z Atosom, lepotcem med harlekin dogami in razstave ju vodijo širom po Evropi od Portugalske do Monaka, od Poljske, Slovaške, Madžarske, Italije, do črne gore... Postala sta nerazdružna, njuna tekmovalna pot pa kljub najvišjim osvojenim naslovom osvojenih na najpomembnejših evropskih razstavah in specialkah za doge, še zdaleč ni končana. Saro po njenem vrhunskem razstavljanju, Atosa pa po njegovi lepoti, poznajo resnično po celem svetu. Da pa se ni dokončno odrekla junior handlingu in je še vedno odlična, je Sara dokazala na februarski razstavi Winter Winner 2009 v Celju, ko je zasedla prvo mesto v starejši skupini.
Konec dober, vse dobro, bi rekli... Toda konca tukaj še ni. Govorimo lahko le o uspešni kinološki poti, o rojstvu vrhuske razstavljalke, o garanju in zgodnjem vstajanju, skrbeh in radostih ob zmagah, pa tudi o stresu, kajti Sara je še vedno odlična učenka in tudi šola zahteva svoje. Kinologija je lepa stvar - vendar, tako kot na katerem koli drugem področju v življenju, tudi v kinologiji ni uspehov brez truda. Nič ne pride samo po sebi, nič ni podarjenega in vsak uspeh terja svoj skriti davek. Ob tem zavedanju si ljubitelji kinologije močno želimo in verjamemo, da bo Sara ostala na začrtani poti, obdržala svojo vztrajnost in nadaljevala kot je začela, pa čeprav ji ni vedno lahko.
Željka Fon Zidar
Jana. Vse pravice pridržane.