Otrok in pes : Hojka Sukič - mlada kinologinja leta 2009
Po izbiri Komisije otrok in pes KZS in revije Kinolog:
IRIS SMOLKOVIč - "MLADA KINOLOGINJA LETA 2007",
avtorica raziskovalne naloge "Vloga interneta pri izbiri primerne pasme psa"Iris v Ljubljani drugo leto študira psihologijo, doma pa je iz Lendave. Življenje deli s samojedom Sammyjem, ki mu je že v 2. letniku gimnazije sama, v okviru predmeta informatika, naredila predstavitveno internetno stran (http://sammy.slohosting.com/). Iris je svojega Sammyja naučila agilityja in številnih trikcev (http://sammy.naspletu.com/triki.htm), na kar je zelo ponosna. In Sammy bi zagotovo potrdil, da ne bi mogel dobiti boljše skrbnice od Iris...
Gimnazijo Franca Miklošiča je Iris obiskovala in končala v Ljutomeru, kjer je v 3. letniku v okviru projekta Raziskovanje informacijske družbe, ki ga je razpisala Fakulteta za družbene vede, sestavila odlično raziskovalno nalogo "Vloga interneta pri izbiri primerne pasme", s katero je pritegnila našo pozornost, nalogo pa so na Fakulteti za družbene vede v izbor dvajsetih najboljših nalog.
V 4. letniku gimnazije je za maturitetno nalogo obdelala drugo, s psi povezano vsebino, vezano na terapije z živalmi, saj je njena velika želja, da bi s Sammyjem aktivno sodelovala v terapijah.
In čeprav je v uvodu k raziskovalni nalogi "Vloga interneta pri izbiri primerne pasme psa" zapisala, da sta njeni veliki ljubezni informacijska tehnologija in kinologija, se je Iris dokončno odločila za študij psihologije. Pravi, da sta psihologija ljudi in psihologija živali povezani in v študiju najde ogromno snovi uporabne v kinologiji.
Odločilno je bilo, da sta me zelo zanimali informacijska tehnologija in kinologija.
Tudi sama sem s pomočjo uporabe interneta prišla do svojega štirinožnega spremljevalca, samojeda Sammyja, kar je seveda doprineslo k izbiri naslova.
Moj namen je bil, da bi ljudi čimbolj osvestila, kako pomembna je pravilna izbira psa in raziskati, kakšno vlogo ima pri tem internet. Rada bi opozorila ljudi, da so bili psi v zgodovini vzrejeni za različne naloge in za življenje v različnih razmerah. Zato je nujno potrebno, da vemo, čemu je bila pasma, ki si jo izberemo, namenjena, ter psu omogočimo temu primerno življenje. Nepremišljen nakup povzroči takšne ali drugačne težave, v nalogi sem jih podrobno opisala. Prav tako je pomembno dejstvo, da v sodobni družbi obstaja težnja po tem, da se psi, kolikor je mogoče, vključijo v človeško družbo, saj so navsezadnje socialna bitja.
Gina Spadafori ugotavlja, da je t.i. kiberprostor imeniten vir informacij o psih. Ljubitelji psov so se v internet in komercialne priključne storitve podali z gorečnostjo, ki ji težko najdemo par. Brskanje po "pasjih" straneh omogoča kramljanje z drugimi ljubitelji psov, razpravljanje o različnih pasmah, kvaliteti vzrediteljev, metodah šolanja... Na internetu je na voljo ogromno nasvetov, ki nam lahko pomagajo pri izbiri novega psa, in so - vsaj večinoma - natančni in pošteni.
Takrat, ko sem jaz iskala psa, sem imela 14 let... Prelistala sem enciklopedijo psov, si izbrala nekaj pasem in o njih iskala informacije naprej. Iskanje informacij na internetu sem obvladala, v podrobnosti kinologije pa se nisem ravno poglabljala.
če se pred nakupom pravočasno pozanimamo o željeni pasmi, na internetnih straneh res lahko dobimo koristne podatke, kar je potrdila tudi moja raziskava, lahko pa se posvetujemo tudi s člani internetnih forumov (in/ali klepetalnic) o njihovih izkušnjah. Internet nam omogoča stike tudi s tujim klubi in s tujimi vzreditelji, naši vzreditelji so v manjšini, čeprav se slovenske spletne strani o psih oz. pasmah po kakovosti podatkov, ki jih ponujajo, lahko enakovredno merijo s tujimi spletnimi stranmi.
Treba je biti zelo pazljiv. Šele takrat, ko nekaj časa že spremljaš forume, spoznaš, čigave nasvete lahko upoštevaš in čigave ne, saj je glavnina uporabnikov forumov, ki debatirajo, v večini stalno ista. Vendar 62% anketirancev meni, da so ljudje med pogovorom v klepetalnici iskreni in da podajo verodostojne podatke.
Primerna pasma psa je taka pasma, ki nam ustreza predvsem karakterno, to pomeni, da se ujema z našim značajem; da ustreza našim pričakovanjem in zahtevam, našemu življenjskemu stilu, navadam ter življenjskemu prostoru, pa tudi vizualno, vendar ima slednje le manjši pomen. Na videz psa se je mogoče navaditi, značaju psa pa se težko prilagodimo.
Veliko ljudi se za določeno pasmo odloči iz trenutnega nagiba (zaradi trenutne želje, mode ipd.), ne da bi pomislili na to, kakšne negativne posledice takšna površna odločitev prinaša. K popularnosti pasme veliko prispevajo tudi mediji in filmska industrija. Nekateri se za pasmo odločijo po obisku razstave, ker so bili predstavniki njim najbolj všečne pasme tako lepi ali so imeli tako lepo dlako. Seveda pa ne vedo, da se za lepo dlako skrivajo ure in ure krtačenja, česanja, striženja in kozmetičnih priprav. Druga skupina ljudi se za pasmo odloči zato, ker jo imajo sosedje, in je njihov pes tako prisrčen, prijazen in toliko vsega zna... Ne vedo pa, da prijaznost in znanje psu nista bila položena v zibelko, pač pa se moramo sami potruditi, da psa primerno vzgojimo in izšolamo.
Klever je napisal, da so psi, tako kot ljudje, sangviniki, flegmatiki, melanholiki in koleriki. če je nekdo kombinacija sangvinika in flegmatika, je najbolje, da izbere temu temperamentu podobnega psa. če pa je človek kombinacija kolerika in melanholika, je prav, da si omisli psa, ki je temu temperamentu nasproten.
Sama priznam, da tej teoriji ravno ne verjamem. Hipokrat-Galenova tipologija temperamenta izvira namreč že iz antičnega obdobja in ima mnoge pomanjkljivosti... Tako kot ljudi, je tudi pse skoraj nemogoče »popredalčkati« v štiri tipe temperamenta. Velika večina je namreč kombinacija več različnih tipov.
Vsekakor se pa strinjam, da je pri izbiri pasme najpomembnejši dejavnik temperament, ki je dedno pogojen. Ko pa pasmo že izberemo, je drug problem odločitev za mladiča, ki ima za nas najprimernejši značaj, iz legla, od koder se odločimo, da bomo vzeli psa. Značaj je pa odvisen od vplivov okolja. Velik pomen ima pravilna socializacija že v leglu in tudi okolje, iz katerega mladič prihaja.
Zgodaj. V stik z računalnikom pridejo po mojem nekje takrat, ko začnejo obiskovati osnovno šolo, ali pa že prej. Internet pa verjetno postane aktualen nekje v četrtem razredu.
Splošno znano je, da uporaba interneta kot pripomočka pri izbiri primerne pasme psa narašča in da so na internetu najbolj aktivne mlajše generacije. Internet in elektronsko pošto uporablja približno 10% več moških kot žensk. Pri izbiranju pasme je presenetljivo ženski spol za več kot 20% bolj množično uporabljal internet kot moški. Prav tu pa sem naletela na paradoks! čeprav se ženske več poslužujejo interneta in so pri zbiranju informacij pri izbiranju primerne pasme aktivnejše od moških, za izbiranje pa si vzamejo tudi več časa, so s svojo končno odločitvijo, izbiro psa, manj zadovoljne kot moški! V čem je razlog, lahko le ugibamo... Morda v tem, da imajo ženske prevelika pričakovanja...?
Psa sem si od nekdaj želela in Sammyja sem dobila, ko so mi starši dovolj zaupali in menili, da sem pa mogoče že dovolj odgovorna. Sicer so verjetno mislili, da se ga bom čez čas naveličala, pa je bilo ravno obratno...! Sammy mi je v veliko veselje, starši pa celo mislijo, da sem preveč obsedena z njim. Vedno sem sama skrbela zanj (razen finančno), hudo mi je bilo, ker ni smel v hišo... Je pa res, da so šli z njim na sprehod, ko sem bila bolna. Hvaležna sem tudi, da so se strinjali s kastracijo in šolanjem. Pa to, da je šel z nami na morje in smučanje. Moje navdušenje nad psom in nasploh kinologijo pa še vedno jemljejo kot obsedenost in ga težko sprejemajo.
Res, zelo ga pogrešam, pogrešam sprehode, vaje trikcev in njegove norčije, ki so me vedno spravljale v smeh in dobro voljo. Toda starši mi ne dovolijo, da bi ga vzela v Ljubljano! Menijo, da bi zanj porabila preveč časa in da so s tem povezani še dodatni stroški. Žalostna sem zato, in komaj čakam, da grem konec tedna domov.
V psihologiji sem našla vse, kar me zanima - psihologijo ljudi in živali. Že ob prebiranju kinološke literature sem spoznala, da so psihologija ljudi, psihologija živali in kinologija v marsičem povezani (predvsem, ko gre za učenje, vzgojo, socializacijo, pa tudi inteligentnost, komuniciranje i.p.d.).
Pred leti sem spoznala terapijo z živalmi in moja velika želja je, da bi se s tem tudi dejansko ukvarjala. Nabavila sem literaturo, celo iz Amerike, jo prebirala, in iskala informacije po Sloveniji. O tej temi sem pri predmetu psihologija naredila tudi maturitetno seminarsko nalogo (pri mentorici, prof. Jasni čirič) in se še bolj utrdila v prepričanju, da je to prava smer zame. Naj še dodam, da je bil ob zagovoru maturitetne naloge Sammy z menoj v šoli, kjer je bil prisrčno sprejet...
Prepričana sem, da mi bo študij pri terapijah z živalmi koristil, če mi te sanje uspe uresničiti. Želim si, da bi ljudje spoznali pozitivne učinke, ki jih imajo živali na ljudi. In menim, da ni boljšega kot nekomu med obiskom z živaljo polepšati dan.
Željka Fon Zidar,
predsednica Komisije otrok in pes KZS (saz@siol.net)
Jana. Vse pravice pridržane.