V vsakem leglu pride dan, ko mladički zapustijo varno zavetje svoje matere in odidejo novim dogodivščinam naproti. V tem obdobju se pasjim mladičem dogodi veliko sprememb, ki še kasneje vplivajo na njihovo življenje. Zato je nadvse pomembno, da vzreditelj poleg zdravih mladičev preda novim lastnikom tudi čim več informacij o tem, kaj se je dogajalo v teh dveh mesecih in doda napotke, kako z njimi ravnati v prihodnje, da bo sprememba čim manj boleča in da bodo zrastli v zdrave in prijetne odrasle pse.

Alenka Klemenčič je lastnica nemške ovčarke Ajše, ki je 21. marca 2004 skotila 7 majhnih kepic: 4 samičke in 3 samčke. Novi lastniki so ob prevzemu mladičev poleg le-teh domov odnesli tudi popis dogajanja v tednih, ko so bili še pri pasji mami. Alenka je dodala še napotke, kako naj jih v prvih mesecih hranijo, negujejo in vzgajajo.

Oglejte si utrip v leglu in preberite "navodila", ki so spremljala Ajšine mladiče v nove domove:



Starša in prve dni življenja

Ajaša - Angelica Leomegy


Manny - Mutz von der Schwarzen Nister


Skotili smo se 21. 3. 2004. Prvi je zagledal luč sveta Bai, zadnji pa Blu.
Vseh skupaj nas je 7: Beti, Brina, Bajka, Brihta, Balou, Bai in Blu.
Tretji dan smo bili takšni:







Kako rastemo

Do 20. dneva smo čisto vsi odprli oči. Čisto drug svet je bil, kot smo si ga predstavljali. Pridno smo rastli in se redili.
20. dan smo imeli že vsi več ali malo manj kot 1700 g. Začeli smo že hoditi ven iz kotilnice. Kar naenkrat smo morali hoditi po parketu in po ploščicah. Joj, kako je drselo.
21. dan smo prvič jedli čisto drugo hrano kot je mamino mleko. Pa še sami smo morali jesti. Dobili smo Keksolino. Saj je bil dober, a kaj ko nismo najprej vedeli, kako in kaj in smo kar po njem hodili.



Do 30. dneva smo se že pošteno zredili in tudi zrastli. Težki smo bili od 3200 do 3500 g. Ker nam je nagajalo vreme, smo hodili ven na travo le za par minut, ker je vseskozi deževalo ali pa je pihal veter.
30 dan smo bili že takšni:





Prvi sprehodi

Ker smo že začeli hoditi na sprehode, smo bili pri štirih tednih in pol prvič razglisteni. Malo več smo tisti dan kakali, a ker smo lahko potem noreli po travniku, nam je bilo vseeno.
Na prvem sprehodu je bilo takole:


Malo smo tekali, se lovili, grizli in spali. Seveda smo si tudi ogledovali in raziskovali ta velik travnik.





Igramo se in rastemo

Tako so minevali naši dnevi. Zadnjič smo bili stehtani 39. dan, ker kasneje tehtnica ni več kazala naše kilaže. Vsi smo bili pridni in smo se bližali šestim kilogramom.
Pri 6. tednu smo bili prvič cepljeni. Malo je zabolelo, a smo vsi preživeli.
Najhuje je bilo, ko je deževalo in smo bili v stanovanju. Saj je bilo lušno, a vseeno nismo tako noreli, kot na sprehodih.


Tako so minevali naši dnevi.

Naša kotilnica je skoraj premajhna za vse, zato je čas, da si poiščemo nove domove.

Takšni smo bili pri 3 dneh:


Takšni pa pred odhodom:


Prehrana

Sedaj so na štirih obrokih. Zjutraj ob 6h, opoldne ob 12h, popoldne ob 16h in zvečer ob 10h.
Zjutraj in zvečer dobijo čokolešnik z mlekom (3,5). Dnevna obroka pa sta zelo različna. Jedo praktično vse. Obrok je bil lahko:
- briketi (Bosch),
- skuta z rumenjakom (surovega beljaka pes ne prebavi, zato lahko dobi le kuhan beljak),
- naribano jabolko, spasirana banana in jogurt,
- surovo goveje meso z rižem in naribanim korenjem,
- kuhano goveje ali piščančje meso z rižem ali makaroni in zelenjavo (korenje, por, peteršilj, koleraba – zelenjavo spasiraš, zraven dodaš še malo sesekljanega česna – čebula je za psa strupena, zato je ne smejo jesti),
- želodčki, srček, vampi - z rižem in zelenjavo, seveda vse skuhano.

Kaj v pasji prehrani ni zaželeno
- stročnice,
- svinjsko meso,
- svinjske in piščančje kosti,
- surov beljak,
- že prej omenjena čebula.

Sedaj so še na štirih obrokih. Sami boste opazili, da bodo začeli opuščati en obrok. Če ga do 6. meseca ne bodo, jim vi ukinite en obrok. Opozorila bi vas, da so res pravi jedci, zato, če ne bodo jedli dva dni, jih odpeljite k veterinarju, ker je verjetno nekaj narobe z njimi.

Najpomembnejše pravilo pri hranjenju je, da je psu posoda s hrano na voljo samo 10 minut. Tudi, če ne poje, se mu posodo s hrano odstrani in se mu hrano ponudi šele pri naslednjem obroku. Če bo imel pes hrano vseskozi na razpolago, se bo navadil, da lahko je, kadar se mu bo zdelo. S tem pa vi izgubite kontrolo, koliko resnično poje.

Če ga boste hranili z briketi, se držite navodil proizvajalca. Opazujte psa. Če začne hujšati, mu obrok povečajte, če se začne rediti, ga zmanjšajte. Hrano za mladička imejte do 7. meseca, potem pa preidite na hrano za odraslega psa. Če boste videli, da pes zelo hitro raste, preidite na odraslo hrano že prej. Če v tabeli piše, da mora pes dobiti 400 g, to ne pomeni, da mora vsebovati vsak obrok 400g, temveč morate teh 400g razdeliti na vse obroke.
Če boste obroke pripravljali sami, pazite, da bo obrok uravnotežen.

Okoli 9. meseca preidite na 2 obroka. Osebno vam svetujem, da vseskozi obdržite dva obroka, ker se s tem pes nikoli ne "nažre", se mu ne raztegne želodček in imate manjšo možnost, da pride do kakšnih komplikacij.

Pes mora imeti vseskozi na voljo svežo vodo.

Zdravje

Kaj moramo imeti obvezno vedno doma:
- Betadine jod, ki ga kupite v lekarni. Z njim lahko namažete vsako ranico, ki jo recimo dobi, ko se kam podrgne.
- Fiziološko raztopino, da ranico oz. odrgnino očistimo.
- Sredstva za zatiranje zajedavcev.
- Pinceto za odstranjevanje klopov.
- Tekočino za čiščenje ušes, vato.

Psi načeloma ne bi smeli imeti problemov z zdravjem.
Paziti morate, da mladička ne boste preveč obremenjevali z gibanjem, predvsem s kakšnimi pohodi v hrib in tekom. Mladiček naj se giba, kolikor hoče, ne potencirajte pa tega gibanja s prekomernimi obremenitvami (metanje žogice po hribu gor in dol, tek, kolesarjenje). S tekom in kolesarjenjem počakajte do enega leta.

Če boste upoštevali ta nasvet, se boste izognili vnetju pokostnice in s tem boste naredili psu tudi veliko uslugo, ker boste skoraj izničili možnost kolčne displazije. Pazite tudi na stopnice. Če se le da, ga čim dlje po njih nosite. Ko tega ne boste več zmogli, ga naučite, da bo hodil počasi.

Če pes dobi drisko, mu tisti dan ne dajte nič za jesti, vodo pa mora imeti ves čas na razpolago. Mladička, ki se mu drugi dan driska ne ustavi, morate odpeljati k veterinarju, ker lahko dehidrira. Tudi pri odraslem psu ne odlašajte predolgo z obiskom veterinarja!

Bodite pozorni, če bo pes začel stresati z glavo in držati glavo postrani na eno stran (ponavadi se obenem tudi praska po ušesu). To je lahko znak za vnetje ušes, ki ga je potrebno ustrezno zdraviti.

Pozorni bodite tudi, če se pes grize na enem in istem mestu, saj je tudi to znak, da je na tem mestu nekaj narobe in je potrebo ustrezno zdravljenje.

Vsaka sprememba na psu, ki traja več kot 3 dni, je razlog za obisk veterinarja. Naj vam ne bo nerodno za vsako malenkost obiskati veterinarja, ker so oni tam zato, da odgovarjajo na vsako vaše "neumno" vprašanje.

Mladički so bili prvič cepljeni 2. 5. 2004. Ponovno cepljenje imate čez 4 tedne (30. 5. 2004). Pri štirih mesecih mora biti pes cepljen proti steklini. Cepljenja obnovite vsako leto.

Prosim vas, da me obveščate o težavah, ki jih imate in da mi sporočite izvide slikanja kolkov. Kolke se slika po enem letu starosti (od 366 dneva naprej).

Nega

Z nego nemških ovčarjev nimate veliko dela. Pomembno je, da psa na dva ali tri dni počešete, enkrat na teden pa si vzemite čas za temeljito česanje.
Kot mladiček bo ob izgubi puha potreboval vsakodnevno česanje, kar boste morali početi tudi ob menjavi dlake.

Potrebno je redno 2 krat mesečno čiščenje ušes. To počnete z vato, na katero utrete tekočino. Ne čistite ušes s palčkami za ušesa, ker lahko poškodujete pasje uho.

Dobro je tudi čistit zobovje. Če ne gre z zobno ščetko, mu nudite vsaj kosti, ki se dobijo v ta namen.

Vzgoja in šolanje

Vzgoja se začne takoj, ko mladička prinesete domov. Vsi člani družine se morate do psa obnašati enako. Ni prav, da mama dovoli, da je na kavču, oče pa ga meče dol, ko ga zagleda. Pogovorite se, kaj bo pes lahko počel in kaj ne. Tisto, kar mu boste na začetku dovolili, boste kasneje, ko bo to moteče, zelo težko odpravili (prosjačenje pri mizi, spanje na kavču, postelji, ...).

Bodite dosledni. Ni dobro, da lahko danes, ko ste dobre volje, pes dela vse, jutri pa mu zaradi slabe volje ne dovolite tistega, kar je lahko počel včeraj.

Uporaba fizične sile je nepotrebna. Psi so izredno dojemljivi. Že iz legla poznajo povelje tiho, spat, mir, ne grizi. Seveda tega brezpogojno ne naredijo takoj. A takoj, ko zahtevano naredijo, ga pohvalite.

Če vas grize za roko, ga ni potrebno udarit po gobčku. Začnite "jokati" tako, kot jokajo oni in ko vas preneha gristi, ga pohvalite.

Imejte dovolj igrač (vrvice za vlečenje, žogice na vrvici, razne piskajoče igrače – specializirane trgovine imajo kar veliko ponudbo, vendar pazite, da igrača ne bo premajhna, saj jo lahko poje). Preusmerite nezaželjeno vedenje z igračko ali briketki.

Tudi, ko se polula in pokaka v stanovanju, je fizična sila neupravičena. Zlati pravili sta:
- mladiček lula in kaka približno 10 minut po hranjenju,
- lula vsakič, ko se zbudi, po končani igri, ko se razburi ali ustraši.

Mi smo tisti, ki moramo psa opazovati in takoj, ko vidimo, da se pripravlja k lulanju ali kakanju, ga primemo in odnesemo na mesto, kjer lahko to dela. Ko se polula ali pokaka, ga izdatno pohvalimo (priden - lulat ali kakat). V leglu so bili navajeni opravljati potrebo na balkonu, tako da cvilijo, če jih tišči na potrebo. Res je, da med igro velikokrat pozabijo in se ponečedijo tam, kjer jih prime. Opazujte psa in ko vidite, da postane nemiren in išče primerno mesto, ga odnesite ven.

Ko ga boste navajali na sprehod z ovratnico in povodcem, ga ni potrebno vleči za sabo, če se ne bo hotel premakniti. Počepnite in ga povabite, da gre z vami. Lahko ga povabite s hrano ali igračko. Imejte nežen glas. Navajeni so na "gremo, gremo".
Tudi, če vas potem pes vleče, ga ni potrebno kaznovati s silo. Ustavite se, preden se povodec napne do konca, mu recite "počasi" ali "ne vleci" in ko se ustavi, ga pohvalite. Seveda ne bo hodil že prvi dan vzorno, a z vašo doslednostjo bo zelo kmalu lepo hodil ob vas.

Ko so bili spuščeni in sem želela, da pridejo k meni, sem počepnila, začela ploskati z rokami in jih klicati "sem" (ne derite se, če ne pride, ker nežna beseda veliko bolj zaleže). Pri klicanju bodite poskočni, da boste zanimivi za psa. Ko pride do vas, mu dajte nagrado v obliki briketka.

Predlagam vam, da imate briketke vseskozi pri sebi in jih hvalite za vsako pravilno stvar, ki jo naredi.

Priporočam vam tudi, da imate psa čim več na povodcu, da se ne bo naučil samostojnega sprehajanja in da vidva s psom zgradita odnos, ki ga s spuščenim psom ne morete, ker ni pri vas, ampak prosto vohlja naokoli.

Kar se tiče samega šolanja, imate vsi, ki vam ni Ljubljana predaleč, pri meni brezplačno šolanje vašega psa. Sama sem inštruktor za poslušnost in vodim pasjo šolo.
Svetujem vam, da se v šolo vključite čim prej, da se pes navadi na druge pse in da vas uboga tudi, če so zraven drugi psi in ljudje.
Če se zaradi razdalje v ponujeno šolanje ne boste vključili, se bomo o šoli podrobno pogovorili z vsakim posebej, glede na lokacijo, kjer živi.
Zelo pomembna je odločitev glede izbire pasje šole. Načini šolanja so zelo napredovali in nekatere šole napredkom sledijo, nekatere pa ne.

Dodala vam bom svoj program individualnega šolanja. Z njim lahko pričnete po nekaj dneh, ko bo pes dojel, da bo resnično živel pri vas. Delajte resnično počasi. Ne držite se termina točno po tednih. Nadaljujte takrat, ko pes vajo resnično zna.
Mladičke sem že učila "sedi" in vsi so bili že tudi na sledi, tako da poznajo tudi to, seveda pa smo se igrali še s klobasami in cunjami.
Po preizkusu mladički niso streloplahi – preživeli so oz. prespali ognjemet ob vstopu v EU, tudi na druge poke ne reagirajo.
Tisti, ki boste psa šolali za višje izpite ali tekmovanja, naj vas opozorim, da imajo psi izreden plenski nagon, zato pazite, da boste kmalu začeli delati na spuščanju, ker boste sicer imeli težave s spuščanjem pri obrambi. "Spusti" naredite tako, da mu ponudite zamenjavo. Lahko je to drug predmet, lahko pa mu daste pred nosek briket in mu rečete "spusti". Takoj, ko spusti, mora dobiti nagrado (drugi predmet ali briketek – tisto, kar ste mu ponudili v zamenjavo).

S psom ne vadite v nedogled. Naredite 3-4 ponovitve, potem pa se sprehajajte naprej. Po 10-15 minutah naredite spet nekaj ponovitev.
Tudi takrat, ko mu daste hrano, mu recite "sedi" (ko bo seveda vedel, kaj "sedi" je) in mu dajte hrano šele takrat, ko bo sedel.

Želim vam veliko sreče in veselja z novim bučmani in bučmankami!

Alenka Klemenčič
Ljubljana, maj 2004