mojpes.net - o psih

Razno : Ali ste vedeli?

Dodal/a jana 31.8.2003 22:43:22 (15616 prebrano)

Ali ste vedeli?

Pes ima tako izvrsten sluh, da lahko registrira infrazvok, ki ga človeško uho sploh ne more zaznati. Infrazvok je frekvenca, ki se ponavlja v 16 Hz (Hz = 1 nih/s). Prav tako človeško uho ne sliši ultrazvoka s frekvenco nad 20.000 Hz. Pes tudi ta zvok sliši. Infrazvok oddaja nevihta, šumenje morja, ciklon, orkan, tajfun, hurikan. Zato so vse domače živali in še posebej pes zelo vznemirjene, začnejo se nenormalno oglašati in so pripravljene na beg, ko v spremembi vremena začutijo nevarnost.

V svoji skupini pasme špicev predstavljajo hišne pse v polnem pomenu besede, ker se špici zanimajo za vse, kar se dogaja v hiši in zunaj nje. Špic ne mara biti pripet na vrvici, bolje se počuti, če se svobodno sprehaja po hiši in po dvorišču. Špic je priden, vdan, zvest, živahen in do tujcev nezaupljiv pes. Skrbno čuva vse, kar mu zaupajo, celo jato kokoši. Zato upravičeno trdijo, da za hišo pomeni špic isto, kar pomeni ovčar za ovčjo čredo. Poznamo naslednje špice: severnošvedskega, samojeda, islandskega, norveškega, laponskega, finskega in druge.

Psi so zelo sovražno razpoloženi do mačke in ježa. Posebej je osovražen jež in pes uživa v ostrem boju z njim, vendar v tem boju doseže le to, da sam sebe muči. Trmasto in brezupno se zaganja v bodičast kožuh ježa in pridobi le okrvavljen smrček. Do tako ostrega spopada pride zato, ker jež pri obrambi oddaja poseben duh, ki razdraži psa.

Pes spada v razred sesalcev, to je razred najvišje razvitega živalskega sveta, tako po svojem fizičnem (telesnem) videzu, kot tudi po razvitosti čutil in po svojih psihičnih lastnostih. Spada v družino mesojedcev in ima zato razvito za mesojedce značilno zobovje. V okviru družine spada pes v družino (rod) CANIS (pes, volk, lisica, šakal). V okviru družine spada pes v vrsto (skupino) CANIS FAMILIARIS, v katero razvrščamo vse rase in vse pasme domačih psov.

Pes ni le najstarejša udomačena žival, temveč je zelo razširjen in ima poseben način življenja. Je najbližji človeku tako glede stanovanja, kot tudi glede prehrane. Vse druge domače živali po opravljenem delu odhajajo na določen prostor. Po opravljenih nalogah pes odhaja s človekom na dvorišče, je z njim v stanovanju, se giblje med člani družine in je sploh zmeraj s človekom.

Stari svet je poznal le pet ras psov in sicer: špice, parijske ali ulične pse (pario - bedno bitje), ovčarje, hrte in doge.

Psi so v Sparti igrali pomembno vlogo; na to kaže dejstvo, da so spartanci le bogu vojne za žrtev prinašali pse. Homer je napisal celo himno Odisejevemu psu Argusu, ki je baje edini po dvajsetih letih prepoznal svojega gospodarja in je takoj po tem poginil.

V letu 1020 je norveško ljudstvo imelo kralja - psa Sveninga. Ta čudni kralj je upravljal državo tri leta. Med vladavino so ga obkrožali svetovalci, kurtizane in stražarji. Imel je navado, da je s svojega balkona pozdravljal občinstvo. V času te vladavine kraljestvo ni živelo ne boljše, ne slabše.

Kitajski mandarini so imeli radi majhne pse in lahko rečemo, da so naravnost noreli od želje po teh psih, ki so jih dobavljali iz Tibeta, Mandžurije in Honkonga. Tako je nastalo mnogo majhnih, daleč znanih kitajskih pekinezerjev. Toda tolikšna norčija je imela zelo hude in usodne posledice za te majhne psičke. Prišlo je namreč v navado, da so na dvornih slavjih ponudili pasje meso kot prvovrstno specialiteto.

George Gordon Byron, angleški pesnik romantične dobe, ki je podpiral boj rodoljubnih Grkov proti Turkom (umrl je v borbi leta 1824), je imel psa Boatswaina. Napisal je mnogo verzov, v katerih je izrazil vso ljubezen do svojega ljubljenca in prav tako privrženost tega psa človeku in njegovo razumnost, inteligenco in sposobnost.

Bernardinec je nacionalni pes Švice. To svoje ime je dobil leta 1835 po samostanskem redu bratov Bernardincev (sv. Bernard) oziroma po prelazu Velikega sv. Bernarda. Tega psa so vzredili, selekcionirali in izšolali za reševalno službo v alpskem gorskem svetu.

Buldoga so vzgojili Angleži. Njegovo ime je sestavljeno iz besed BUL (bik) in DOG (pes). Ta rasa je nastala v 18. stoletju in so jo uporabljali za preganjanje bikov v arenah. Naloga teh psov je bila, da grizejo bika za gobec. Za to nalogo so morali imeti močno razvite vratne in čeljustne mišice. Ko je leta 1835 angleški parlament prepovedal ta okrutni šport, je zanimanje za vzrejo te rase psov usahnilo.

Tako kot za druge domače živali je tudi za pse fotografija trajni in objektivni pripomoček za identifikacijo. Toda od vseh domačih živali je najtežje narediti dober posnetek psa. Zaradi njegove žive narave zahteva snemanje psa dosti časa in strpnosti.

Kinologija je nauk o psih, pasmah in pasjereji, t.j. nauk, ki se ukvarja s preučevanjem življenja in razvoja psov od tedaj, ko je človek udomačil psa, pa do današnjih dni. Ime izvira iz grške besede KYNOS (pes) in LOGOS (beseda, govor).

FCI (Federation Cynologique Internationale) je priznala pasemske standarde za tri pasme pastirskih psov in sicer za jugoslovanskega ovčarja - šarplaninca, kraškega ovčarja in hrvatskega ovčarja. Opis pasemskih standardov za šarplaninca je bil priznan 1939, za kraškega ovčarja 1968 in za hrvatskega ovčarja 1969.

V Kanadi, Ameriki, Angliji in Nemčiji za reševanje utopljencev in za vodno delo nasploh množično usposabljajo novofundlandca. To pasmo so vzredili in vzgojili Angleži in jih štejemo v skupino velikih psov, ki imajo veliko moč za plavanje. Novofundlandec ima veliko plavalno sposobnost, ker ima dolgo in gosto mastno dlako, ki se ne zmoči. Prav tako ima velike šape, med prsti na šapah ima kožico, ki omogoča hitrejše plavanje in s tem reševanje utopljenca, iskanje pogrešanega predmeta, itd.

Da najmanjša čivava, ki je živela v štiridesetih letih, ni bila večja od cigaretne škatlice.

Da predstavljajo naši udomačeni psi le en člen verige široke družine, imenovane kanidi, ki zajema pse, volkove in lisice.

Da pes ni le človekov najboljši prijatelj, temveč verjetno tudi njegov najstarejši prijatelj. Arheološki dokazi pričajo, da je bil pes prva udomačena žival. Najstarejši zapisi segajo celo 10.000 let p.n.št.

Da je bila resasta foksterierka med drugo svetovno vojno v času londonskega napada prva herojinja. Sama je našla 63 ranjencev in za to dejanje prejela medaljo za hrabrost.

Da so menihi iz samostana sv. Bernarda v švicarskih Alpah pse uporabljali pri iskanju izgubljenih popotnikov. Današnji bernardinci so za tako delo pretežki, njihovo mesto so zasedli borderski in nemški ovčarji.

Da so v srednjem veku psi, oblečeni v usnje in verižne srajce napadali viteze na konjih. V tem so bili zelo uspešni. Odkritje smodnika pa je povzročilo, da njihov oklep ni več zadoščal.

Da je leta 1911 Roald Amundsen kot prvi človek dosegel južni tečaj. Delna zahvala gre tudi 52 močnim grenlandskim huskyjem. Glavni vzrok, je njegov tekmec kapitan Scott izgubil tekmo za osvojitev južnega pola, je bil ta, da ni zaupal psom. Zanesel se je na svoje motorne sani in ponije.

Da so skozi stoletja "damske psičke po naročilu" nekateri prezirali in jih označevali kot neuporabne, drugi pa so jih oboževali in so jim bili v tolažbo. V srednjem veku so bile male pasme, npr. papillon, volpino in španjel cavalier king charles, najbolj priljubljene na evropskih dvorih.

Da nam nešteto zgodb dokazuje, kako dobri prijatelji so lahko psi. Ena prvih nam pripoveduje o psu iz rimskega mesta Pompeji, kako je pogumno trikrat rešil otroka svojega gospodarja - iz vode, ognja in pred tatovi.

Da so prvo kinološko zvezo ustanovili leta 1873 v Veliki Britaniji. Kmalu so podobne organizacije ustanovili tudi v drugih državah.

Da so tako kot v življenju, psi svoje gospodarje spremljali tudi v legendah in jim bili zvesti čuvaji. Celo Noetova Arka se je zanesla na psa, ki je s svojim smrčkom začepil razpoko. In legenda pravi, da imajo psi od tistega časa dalje hladen in vlažen smrček.

Na Poljskem so posneli film "Štirje tankisti in pes". V filmu nastopa nemški ovčar Šarik. Prikazal je, kaj vse je pes zmožen narediti v vojni in kako tudi v tej situaciji lahko pomaga človeku. Ta pes je šolan v poljskem vojnem centru, v katerem šolajo nemške ovčarje.

Ime psa mora biti čim krajše in v nobenem primeru ni priporočljivo, da ima več kot tri zloge. Pes si dosti prej zapomni krajše besede kakor daljše in z različnimi zlogi. Navadno vsem psičkom v leglu dajemo ime z isto začetno črko, npr. As, Amor, Ali, Ab, Ak, Ajaks, Atos, itd.

Ko pes dopolni 10 let, mu začnejo izpadati zobje. Med 10 - 12 letom starosti mu začno izpadati spodnji, potem pa zgornji kočniki. V naslednjih štirih letih (12 - 16) mu izpadejo sekalci; od 16 - 20 leta starosti pa mu izpadejo še podočnjaki.

Za vodiče slepih najpogosteje uporabljajo pse naslednjih pasem: nemški ovčar, airedale terier, rottweiler, šnavcer, škotski ovčar, labradorec. Zaželen je pes, ki ustreza po velikosti, če je močan, je vzdržljiv in odporen na različne atmosferske in klimatske razmere in je odločen ter pogumen. Prav tako je potrebno, da ima občutljiv voh, dober sluh, dobro sposobnost orientacije v prostoru, da je inteligenten in se hitro naveže na lastnika, da mu je vdan in je ubogljiv.

Pri psih obstajata dva osnovna emotivna stanja (razpoloženja), iz katerih izvirajo vse druge zunanje manifestacije obnašanja psov.
- Če pes začuti nevarnost in se ustraši, zvije rep, spušča ušesa, nasrši obrvi, razvleče gobec, zvija zadnje noge, spušča glavo, se izmika in s strani opazuje nevarnost.
- Če pes ne dvomi o svojih sposobnostih, grozi tako, da ušesa postavlja pokonci naprej, rep zvije navzgor, pokaže zobe, malo razširi čeljusti, renči, vzdigne in razširi nozdrvi, še bolj nasrši obrvi in zategne gobec.

Leta 1979 so v Sovjetski zvezi tiskali knjigo z naslovom Tvoj tovariš. To je bila druga izdaja te knjige. Avtor je Boris Stepanovic Rjabinin. Knjiga vsebuje pričevanje več sodelavcev, ki so opisali razne dogodke in spomine o tistih psih, ki so pomagali človeku med II. svetovno vojno in pozneje na pomembnih dolžnostih in nalogah. In prav zato ima knjiga naslov Tvoj tovariš.

Pumi je madžarska pasma psov. Madžarski raziskovalci so mnenja, da je ta pasma nastala s križanjem pulija z nemškim ovčarjem in z nekaterimi vrstami terierjev. To sklepajo po tem, ker so ti psi izredno razpoloženi do lova na podgane, ki jih brez milosti uničujejo.

Ena starih pasem psov na Madžarskem je komondor. Prvi opis za to pasmo poznamo iz leta 1544. Pisal ga je Peter Kaekonyi. Drugi opis je iz leta 1673 izpod peresa Kala Zva. Pasmo komondorja so mednarodno priznali šele leta 1954.

Komondor je pes iz skupine psov čuvajev. Je zelo močan in prav nič prisrčen; je drugačen od ostalih psov čuvajev. Ko napada, ne laja. Prostor, ki ga pazi, ima za svojega in zato napada potihoma.

Kuvaš je prav tako stara madžarska pasja pasma. Za tega psa trdijo, da se mu po žilah pretaka kri pirenejskega ovčarja. V 15. stoletju se je hrvatsko-ogrski kralj Matija Korvin (1458-1490) poročil z Beatrice iz Neaplja. S potovanj po Italiji je iz srednje Italije pripeljal pse in jih križal s starim kuvašom. Te pse je Korvin, sicer strasten lovec, uporabljal za lov na visoko divjad, predvsem za lov divjih prašičev. Standard za pasmo kuvaš je FCI priznala šele leta 1955.

General George Paton, komandant 7. invazijske ameriške armade, je ob zavezniškem izkrcavanju na Siciliji, julija in avgusta 1943 in pri zavzetju mesta Siracuza, od občanov tega mesta prejel za darilo psa bulterierja. Ta pes je nepretrgoma in povsod spremljal generala in je bil njegova "desna roka". Skupno prijateljstvo je trajalo več kot dve leti oziroma do 21. decembra 1945, ko sta skupaj izgubila življenje v prometni nesreči.

Belgijski ovčarji so pasma psov, ki jih vzgajajo v Belgiji, od tod tudi ime. Standard za te ovčarje so sprejeli leta 1868. Danes so znani štirje tipi, ki se med seboj razlikujejo le po dolžini, vrsti in barvi dlake. Ime so dobili po vzrediteljih: Laekense, Groenendael, Malinois in Tervuese.

Francoski ovčarji so pasme pastirskih psov, od katerih priznava FCI šest glavnih vrst z več podvrstami. Najbolj znani so: berger de Brie, berger de Beuce, berger Picard in berger des Pyrennees.

Jugoslovanska kinološka zveza (JKS) je bila osnovana 1924. Leta 1928 je vzpostavila zvezo s FCI, v začetku kot stalni opazovalec, 1929 kot pridruženi član. Jugoslavija je postala leta 1936 redni član FCI.

V svojem "razmišljanju" pes sklepa takole: sovražnik mojega gospodarja je tudi moj sovražnik, prijatelj mojega gospodarja je tudi moj prijatelj.

Če je smrčanje psov podobno renčanju, odkriva njihovo agresivnost. Momljajoče lajanje je znak plašljivosti psov, cviljenje pa odkriva potrebo za ljubezen in božanje.

Kadar pes izgubi upanje, ostari ali zboli za neko boleznijo, umira tiho, v bolečinah, ki človeku pogosto niso znane.

Redko se dogaja, da pes zapravi zvestobo in razočara vodnika ali lastnika; bolj pogosto to stori prijatelj.

Noben pes katerekoli pasme na svetu, ne ceni svoje zvestobe in vdanosti človeku kot nekaj nenavadnega, ker so mu te lastnosti nujno potrebne že zaradi lastne eksistence.

CACIB (Certificat d'aptitude au championat international de beaute) je naziv, ki ga dobi pes kandidat za mednarodnega prvaka v lepoti svoje pasme na mednarodnih razstavah.

Večino zanimivosti je prispevala Leonida Ozimek, nekaj pa jih je pobrano od tu in tam.