RENČANJE malo drugače

[AngSeter]

romchy... Veš kaj si naredila s tem, da si psu najprej rekla prostor in ga pol obrnila na hrbet? Psa si kaznovala za to, da te je ubogal. Sej pol ni čudno, da se te boji, oz. ti ne zaupa.

V bistvu pol ni odreagiral zaradi rangiranja, ampak zaradi strahu in zmedenosti.  Je treba vedet kaj se počne pri teh zadevah. To niso lahke in se lahko veliko pokvari.

S silo se lahko naredi veliko škode. Dosti bolje je, da če točno ne vemo kdaj in kako, da se tega sploh ne poslužujemo, oziroma se prej s kom pogovorimo, seveda s kom, ki vsaj nekaj zna.

Vedno se pa naredi manj škode, če psa prinesemo okrog, ampak tudi tu, je treba dobro vedet kaj hočemo doseč in kako.

Čuvanje hrane se krasno odvadi, brez sile, samo s hrano na primer.

[srčica rubi]

se strinjam z AngSeter! zelo pomembno je da pravilno razbereš kaj se mota po pasji glavi in ga primerno koregiraš. Če pes recimo počne nekaj iz strahu ga boš od tega odvajal drugače kot če to počne iz ˝zlobe˝ no recimo raje nagajivosti, ker nekako živlim ne pripisujem sposobnosti bit zloben. Zato ni pametno psa vzgajat kar nagonsko in nepremišljeno. Dobro je naprej dobit nasvet kakega strokovnjaka ali pa se vsaj malo poučiti o tem preko strokovne literature oz. meni zelo pomagajo take oddaje kot je ˝The Dog Whisperer˝ ker res razloži ZAKAJ to in ZAKAJ ono. Svoj čas je bila na Vox-u oddaja ˝Die TierNanny˝ k pa je ni več   šokda, ker jo je vodila diplomirana pasja psihologinja in si se lahko velik naučil kako ravnati s psom in kdaj.

Ne delat preveč poskusov sploh pa pazit da ne spodbijaš kar si prej dopovedoval!

[srčica rubi]

po moje ni prav velke razlike med samci in samicami, saj je oboje pes in se pač oboji vedejo po pasjih pravilih kot ljudje po svojih. Mogoče so samičke bolj nežne in ker jih priporočajo za prvega psa morda bolj ubogljive, ampak ne vem.. z mojega vidika je karakter tisti, ki loči pse med sabo kot tudi pri ljudeh. Tud močne pasme znajo bit čisti cukri, kot je bil kolegov doberman, ki ko je videl mačko jo je zgolj čukast gledal  , medtem ko bi kak drug pa ni nujno da doberman ali katera druga močnejša pasma, lahko je tudi kak čisto mali, ki ga vidimo bolj kot malo puhasto igračo, mačko napadel.

Zato pa se tolko strinjam s Cesar-jem, ko vsakemu pove, da je pes ogledalo njega samega in da se bo vedel, kot mu boš ti sporočal.. povdarek na ˝sporočal˝, ker ravno to je tisto kar se mi je najbolj vtisnilo v spomin, da ti lahko psu daješ take ali drugačne napotke in se poslužuješ 101 trika, če v sebi nisi dostojen temu kar mu dopoveduješ. Za psa si koncu koncev najprej vonj, ki ga oddajaš s svojimi vibracijami, šele potem slika in zvok. Tak da če si glavni, si glavni vedno in povsod, on mora delat da tebi ustreže ne ti njemu.. seveda je tvoj mali puhek ali celo otročiček, kar ni nič sporno, sej to deluje kot terapija za našo dušo, samo njemu pa tega daš tolko do znanja, ker če si prenežen mu odpreš okno, da se prišulja nad te. Pri psih ne gre alfa k nižjemu ampak nižji k alfi. Torej kar dovoliš dovoliš, kar ne je pa strikten tabu. In če psu daješ na znanje da se ga bojiš in da mu ne zaupaš, ja kak naj pa potem on tebi zaupa in se tebe ne boji? Odziv takega psa je pa napad.. no sej tudi sami ravno to počnemo, kar pomislite malo pa boste ugotovil, da se po psiholoških odzivih ne razlikujemo prav dosti 

in vedno se bo našel skušat avtoriteto ki jo postavmo zato tud ni dobro mislit ˝zdej pa zna zdej pa mi ni treba več pazit˝ - on bo to videl in izkoristil.. takrat pa ga lahko ˝poser****˝ z vzgojo.. no, to lahko vedno ko smo samo malce manj pozorni na to KAJ delamo, zato je včas bolje ko naletimo na kaj takega res k strokovnjaku ali vsaj tretji osebi, ki bo nepristransko ocenla naše ravnanje in opozorila na napake.

ehja.. psihologija - moja strast.. upam, da nisem preveč zafilozofirala.. se zna zgodit ko hočem razlagat kaj s psihološega vidika 

[srčica rubi]

aja.. da ne bo kdo razumel tisto, da gre nižji k alfi ne alfa k njižjemu, kot da ne smeš k svojemu psu 
Seveda ni blo mišljeno tako! Jaz grem tudi k svoji psički, sploh ko jo kaj učim, recimo da je njen ˝prostor˝ na enem mestu in ko tam ostane, grem jaz k njej, da jo pohvalim!
Tisto je bilo mišljeno v kontekstu s tem da mora pes delat zate oz. za hrano, vodo, igranje in podobno, ne ti zanj, s svojim primernim vedenjem.

Upam, da se razumemo. 

[srčica rubi]

no samo, da ni prezapleteno napisan, da se ne zgubi misel 

Se pa opravičujem, ker nisem takoj povdarila, da je literatura in televizija za tiste, ki RES spremljajo POZORNO vsak detalj KJE, KAKO in ZAKAJ kaka metoda vzgoje! Ker če uporabiš napačno ali pa jo izvedeš nepravilno, se lahko zgodi, da ne bo željenega učinka. Vsak lahko da nasvet tud na forumu, samo tisti ki išče nasvet mora vedet ZAKAJ ga išče in KAKO ga uporabit! To pa najbolj veš, če spremljaš in opazuješ svojo žverco! Jaz mam svojo stalno na očeh kaj počne, kam gleda, kako se obnaša in predvsem kako reagira, sploh ko sva na sprehodu, mora vedno biti zraven mene, edin trenutek ko ji dovolim se oddaljit je ko gre lulat ali kakat, kdaj je to pa vem po njeni govorici telesa in to je ključno kar se mora vsak lastnik naučit, govorice telesa in odziva svojga psa na okolje. Vsaj po mojem mnenju. In vsak ki ma kako žival, bi moral met vsaj malo pojma o psihologiji.

hmm.. morda pa bi bil to dober poklic zame, če ne dobim službe kot veterinar, da se specializiram za psihologijo živali  ker mi je vedno dobro šla tale psihologija.

[senejika]

mene pa neki zanima...mam 4 mesecnega mladicka (mesanec ampak podoben zlatemu prinasalcu (mama) in labradorcu (oce)), s katerim ni vecjih problemov razen agresije pri hrani 

- ce je brikete (vecinoma dobi brikete) niti ni takega problema
- ce mu pa dam konzervo, pa znori (ker jo ma fuul rad) in se mu niti priblizat ne morm ne da bi ful rencal in lajal...bolj kot je lacen hujse je  no, ampak ponavadi sem mu ko je zarencal vzela, in ko se je umiril dala nazaj, ampak danes me je pa NAPADU! spremenil se je v neko krvolocno zverino in skaku vame, prisezem da me se nikol ni blo tok strah kakega psa  fuul sem se ustrasla in si nisem upala vec blizu posode, ceprav vem da je bla napaka, ampak res me je hotu ful ugriznat  , no potem sem se opogumla in ga trdo zgrabla za ovratnico, povlekla stran od posode in mu jo vzela...in je fuul laju name...potem sem mu rekla ''sedi'', se je vsedu, in sem mu dala posodo tako da sem jo se vedno drzala v rokah...mal je jedu, pa spet laju name, tako da si vec nisem upala tega pocet in sem mu pac vzela posodo. cez ene 10minut sem mu dala se preostanek, IZ ROK, za vsak grizljaj pa je mogu neki nardit...

aja, pa dajemo mu kosti (tiste pisane iz pasjih trgovin, alpa iz koze...) in ce je pravkar jedu in ni lacen, pusti da ga bozamo in mu prijemamo kost...ce je pa na primer ze dolgo casa odkar je jedu, pa ful renci za kostjo...in ko je bil manjsi se ni bil tak problem, sem mu jo vedno vzela in postopoma dajala nazaj, zdej je pa ze vecji, in zadnjic ko sem mu jo vzela me je ornk ugriznu v roko (sem mela prav luknje od dveh zobov, zdaj mam pa kraste in okrog velike modrice)

kaj naprej?  bi bla mogoce resitev da vse kar dobi, more pojest iz roke?

[lejca]

Tudi jaz ti svetujem, da narediš tako. Prej se psihično pripravi (ne sme te biti strah, moraš biti odločna), pa uporabi rokavice, da ne boš za brezveza fasala ugriza. Potem pa naslednji obrok spet ponovi vse skupaj, dokler ne boš brez problema lahko brskala po njegovi hrani, mu jemala kosti itd. Potem mu pa to delaš bolj pogosto, samo iz preventive, da mu pokažeš, kdo je še vedno šef.

[zalarjeva]

Ko mu boš dala hrano, naj se vleže ali vsaj vsede in do hrane mu pusti šele, ko mu boš sama rekla, da gre lahko. Kar čakaj par minut, potem pa mu reci, da lahko gre jest. In medtem ko je, mu reci naj se umakne. Če se ne bo hotel ga odrini stran in vzemi posodo. Potem ga spet daj ležat (kaka 2 metra stran od posode) in naj gre jest šele ko boš sama tako rekla. Kar vadi tko, bo hitro skapiral, da si ti glavna.