Novinarji

[Jana]

[...]
Sicer pa članek sam po sebi ni sporen, če izhajam iz tistega dela, ki si ga navedla ti. Sporna je odločitev omenjenega televizijskega voditelja. Avtorica članka se je odločila za predstavitev, ne za polemiko. Bolj razumljivo bi bilo, če bi razravljali o njegovi odločitvi za mešanca takšne vzreje.
[...]
Ja, malo sem cinična, ampak, prosim te, no, pisanje o tem, kakšnega hišnega ljubljenčka ima Janko Šopar ali kje se s svojim sprehaja neki estradnik, pač ni novinarstvo.)

Prvi citirani odstavek: Ni mi cisto jasno, kako lahko nekdo NE VIDI v cem je stos pasje problematike, pa se KAO s tem "poklicno" ukvarja, se posebej pa tak, ki PISE V EN CAJTNG (pa karkoli ze je ok al pa fake novinar)... glede na to, da ta cajtng bere ooooggggrrrroooooomno ljudi. Veliko vec, kot Kinologa, al pa Moj pes, al pa oba skupaj, al pa kakrsnokoli zadevo, ki bi povedala, kako je prav. Zame je pac totalna ignoranca problematike s strani nekega pisca, ki ima pravico objaviti v tako mnozicnem cajtngu tak svoj veleum. Samo dva stavka bi bilo treba zamenjati s krasnostjo Soperjevega psa. Tistega o produkciji nerodovniskih psov na zeljo in tistega o zdravju mesancev. Pa bi bila krasna predstavitev . Pa tut "novinarka" bi krasna ostala. In cajtn mogoce tut. Tako pa ...
Ok, vi, novinarji ze veste, kaj novinarstvo pomeni in kaj je prav, kar se sporoca javnosti. Nekako se mi je ob tvojem pisanju o "rumenih", "zelenih", "modrih" ... medijih premaknilo resevanje te k.... slovenske pasje scene v moje dementno obdobje in samo upam lahko, da bo kaksen zanamec spustil branje "takih" cajtng in "takih" novinarjev. Morda bi bilo dobro, da bi se mediji zaceli zavedati se na kaksnem nepoliticnem oz. nespolitiziranem podrocju, da je dobro narod kaj naucit in ne samo na dnar gledat. Sicer pa, "aktivisti so norci", smo danes ponovno slisal. Vidim, da je to cisto res. Do smrti upajo, da bo kdaj bolje, pa ceprav jim pred nosom podirajo vse, kar zgradijo.

Drugi citirani odstavek: Pravis, da napisano ni novinarstvo, torej sklepam, da oseba, ki je podpisana pod clankom, ni novinarka. Torej, kako lahko jaz, ki tudi nisem novinarka, napisem clanek, ki bo objavljen v tako branem cajtngu, kot je Delo in dom? Seveda, ne bom pisala pravljic o Soperjevih zeljah in prijateljih, temvec s kaksno o resnicni pasji situaciji brcnila slovensko javnost v nos. No, kako?

[Kalsang]

jst, nisem govorila o prispevkih tipa kakšnega hišnega ljubljenčka ima Janko Šopar. Moje neposredne izkušnje z novinarstvom so povezane tudi z veliko bolj resnimi temami, ki nimajo nobene veze s hišnimi ljubljenčki in estradniki. S članki niso nezadovoljni samo tisti, o katerih se piše, ampak tudi tisti, ki jih beremo in ki temo poznamo veliko bolje kot novinar, ki piše en teden o eni temi, naslednji pa o nečem popolnoma drugem. In tu ne gre za Delo in dom, ampak za recimo sobotne priloge najpomembnejših slovenskih časopisov. Predvidevam, da si novinar. Je tako težko sprejeti možnost, da mogoče novinarji ne opravljajo svojega dela vedno dobro? Da so površni, ker nimajo globljega vpogleda v temo, ki so si jo izbrali/so jim jo dali uredniki? Da se jim včasih mudi in sploh ne poslušajo osebe, na katero so se obrnili po informacije (tudi v tej vlogi sem že bila) in raje naredijo po liniji najmanjšega odpora, spet površno in klišejsko?

Vem, o čem govorim, tu ti žal ne morem nizati imen in naslovov.

Iz tvojega pisanja je tudi razvidno, da se ti ne zdi prav nič sporno opisovati napačne odločitve posameznikov brez kritične distance, kot se je zgodilo recimo v primeru televizijskega voditelja in njegovega psa. Kaj pa vpliv takšnega pisanja na bralce? Ali novinarje prav nič ne zanima, da takšni nekritični prispevki potrjujejo pri (nekaterih) bralcih mnenje, da je takšno početje zabavno, namesto da bi jim sporočali, da je s takšnim odnosom nekaj narobe, saj ima to negativne posledice za živa bitja? Prav takšna kratkovidnost se je zelo razpasla v novinarstvu (tako kot tudi drugje). Nihče ne pomisli na etične razsežnosti svojega početja, pa čeprav je to početje en aboten člančič v eni brezvezni reviji, ki pa jo ljudje berejo. In zato je kljub temu pomembno. Ta nekritičnost pa ni značilna samo za rumeni tisk, ampak tudi za najbolj brane, "resne" časopise.

Sicer pa, hec, ko praviš, da tisti, o katerih se piše, že po definiciji niso nikoli zadovoljni. Mogoče imajo pa za to včasih utemeljen razlog?

Po istem kopitu bi lahko jaz pripomnila, da pripadniki določenega ceha že po definiciji nočejo priznati, da tudi oni sami kdaj naredijo napako, oziroma tiste, ki jih počnejo, preprosto izženejo iz svojega ceha.

lp

[jst]

jst, nisem govorila o prispevkih tipa kakšnega hišnega ljubljenčka ima Janko Šopar. Moje neposredne izkušnje z novinarstvom so povezane tudi z veliko bolj resnimi temami, ki nimajo nobene veze s hišnimi ljubljenčki in estradniki. S članki niso nezadovoljni samo tisti, o katerih se piše, ampak tudi tisti, ki jih beremo in ki temo poznamo veliko bolje kot novinar, ki piše en teden o eni temi, naslednji pa o nečem popolnoma drugem. In tu ne gre za Delo in dom, ampak za recimo sobotne priloge najpomembnejših slovenskih časopisov. Predvidevam, da si novinar. Je tako težko sprejeti možnost, da mogoče novinarji ne opravljajo svojega dela vedno dobro? Da so površni, ker nimajo globljega vpogleda v temo, ki so si jo izbrali/so jim jo dali uredniki? Da se jim včasih mudi in sploh ne poslušajo osebe, na katero so se obrnili po informacije (tudi v tej vlogi sem že bila) in raje naredijo po liniji najmanjšega odpora, spet površno in klišejsko?

Vem, o čem govorim, tu ti žal ne morem nizati imen in naslovov.

Iz tvojega pisanja je tudi razvidno, da se ti ne zdi prav nič sporno opisovati napačne odločitve posameznikov brez kritične distance, kot se je zgodilo recimo v primeru televizijskega voditelja in njegovega psa. Kaj pa vpliv takšnega pisanja na bralce? Ali novinarje prav nič ne zanima, da takšni nekritični prispevki potrjujejo pri (nekaterih) bralcih mnenje, da je takšno početje zabavno, namesto da bi jim sporočali, da je s takšnim odnosom nekaj narobe, saj ima to negativne posledice za živa bitja? Prav takšna kratkovidnost se je zelo razpasla v novinarstvu (tako kot tudi drugje). Nihče ne pomisli na etične razsežnosti svojega početja, pa čeprav je to početje en aboten člančič v eni brezvezni reviji, ki pa jo ljudje berejo. In zato je kljub temu pomembno. Ta nekritičnost pa ni značilna samo za rumeni tisk, ampak tudi za najbolj brane, "resne" časopise.

Sicer pa, hec, ko praviš, da tisti, o katerih se piše, že po definiciji niso nikoli zadovoljni. Mogoče imajo pa za to včasih utemeljen razlog?

Po istem kopitu bi lahko jaz pripomnila, da pripadniki določenega ceha že po definiciji nočejo priznati, da tudi oni sami kdaj naredijo napako, oziroma tiste, ki jih počnejo, preprosto izženejo iz svojega ceha.

lp

Imaš prav, veliko je tudi površnosti, ki pa je velikokrat posledica tega, da si pravzaprav vedno v časovni stiski. Kar seveda ni opravičilo. Bolj žgoč problem izvira iz samih medijskih hiš: plače so slabe (razen v nekaterih medijih), ni denarja za izobraževanja, ni denarja za to, da bi novinar lahko hkrati opravljal eno samo nalogo in ji posvetil svoj čas. Kar spet ni opravičilo, a tako pač je.
Večinoma se strinjam tudi s tem, kar si zapisala v drugem oziroma v tretjem odstavku, če seveda odmisliva ta konkretni članek, o katerem je govora tule (ker je, resnici na ljubo, precej nepomembna zadeva, za katero ne verjamem, da sploh zanima veliko ljudi). Če na primer govoriva o res pomembnih zadevah: npr. o segrevanju ozračja. Imaš prav, da prevladujejo mnenja, ki ne izražajo zadostne mere zaskrbljenosti. A to ni (le) problem novinarstva, ampak splošnih razmer v družbi.

Še odgovor glede zadnjega odstavka. Če sem na primer politični novinar, me bo pošteno zaskrbelo, če me bo kateri koli politik začel hvalili, češ da sem vzor objektivnega novinarstva.

[jst]

Potem je res bolje, da postanem dementna ze danes, da ne bom opazila, v kaksnen narod boste tudi novinarji (ok, pisci po cajtngah) pomagali spremeniti Slovenceljne.

Ne vem, zakaj me tlačiš med pisce po cajtngih. 
Glede konkretnega dogodka, kaj naj ti rečem? Če si mu dala vedeti, da gre le za osnovne informacije in naj te ne citira, je njegovo dejanje vsekakor bilo nekorektno. Jaz ne nastopam v vlogi nobenega posameznika, na živce mi gre le takšen zaničevalen odnos do celotnega ceha.

[Desobediencia]

A ima kdo možnost poskenirati današnje Novice, stran kjer se oddajajo psi in mačke?
Lepo prosim.

[Desobediencia]

Hvala!!

[Jana]

Tole zagotovo paše semle, saj je iz Evinega (oseba, ki je dala informacije za članek) komentarja razvidno, da je članek čudežno pomanjkljiv.

http://www.zurnal24.si/odrezejo-jim-uhlje-clanek-169368

Tako se problematika ne rešuje, temveč globoko poglablja. Žal.
Lahko se mečemo ob tla, ko razlagamo razliko med prostoživečimi in lastniškimi mački, pa ko razlagamo, kdo je za kaj pristojen in obvezen ... Novinar napiše ob kafetu samo nekaj stavkov, pa podre za nekaj let nazaj in za naprej vse.