Zavetišče HORJUL

[lama]

Bom dala kar copy/paste ker "citirat" še ne znam   "Imela sem sibirskega tigra, ki je bil skoraj dve leti skoz v hiši, dokler ni nekega dne skočil čez balkon...ne pretiravam, ko rečem, da sem mu videla v očeh, da je bil v tistem momentu najsrečnejši muc na celem svetu."    SIBIRSKEGA TIGRA?- srčno upam ,da si imela muca z vzorčkom/barvo podobno sibirskemu tigru in ne pravega tigra! glede pogleda pa ne verjamem niti malo in je vse preveč filmsko opisano. In bi bilo zelo fajn da ne prodajaš takih buč tu nam, ki imamo živali doma in vemo kaj je možno in kaj ne. in te hollywood scenarije zadrži zase. Bi blo zanimivo prebrat kak tvoj post (seveda v fimskem stilu tako kot zgoraj) kakšen pogled ti je muc namenil ko se je zvijal od bolečin zato ker ga je zbil avto, pes pogrizu, kosilnica ujela,....  Mislim da je bil tvoj post napisan samo z namenom pravociranja. No kakorkoli že - upam da tvoje muce dočakajo lepo starost.   Se pa 100% strinjam z binuljo. Zanimivo je videti že v pasji šoli(mali šoli) koliko lastnikov je imelo vrečkico za drekce sabo na prvem srečanju. Mislim da to veliko pove saj ti je kot odgovornemu lastniku ki pospravlja za "sabo" to obvezna oprema in imaš vrečkice zatlačene povsod (v vseh jaknah, puloverjih, avtu, pustiš jih tudi pri starših doma, prijateljih,...). in vsej neodgovornosti v največji meri botruje LENOBA!!! Žival in lenoba ne gresta skupaj in to je treba posredovati in naučiti že male otroke da se potem ne dogajajo zgoraj opevani filmski scenariji. en lep pozdravček pridnim tačkam in vsem želim mirno noč  

[Houdini]

Jaz bi, če bi živela nekje kilometere stran od vseh, brez cest in sosedov itd. še vedno ornk razmišljala o tem, če bi mačke ven spuščala. V taki divjini nanje resda ne bi prežali avtomobili, strupi in sosedje, še vedno pa so tu divje živali, ki lahko škodijo mojim mačkam moje mačke pa njim.

Tudi pri nas smo v moji mladosti imeli notranje-zunanje mačke in če bi sklepala potem je to "tisto pravo". Obe sta doživeli starost čez 15 let, nobena nikoli ni bila poškodovana, zastrupljena, še bolna ne, pa verjetno tista čisto prva niti cepljena ni bila (je imela 10 let ko se pojavi na prvih slikah z mano v plenicah). Pa še vseeno vidim, kaj se jim lahko zgodi. Ne rabim, da se to zgodi točno meni. Ne rabim. Vidim kako so po ulici in po preostalem mestu mačja trupelca ob cesti, pa trupelca ježev, veveric. Vidim, da je muc na zgornji sliki trpel, vidim, kako soseda nastavlja strup, da ji ne bi živali srale med solato. In mojim česa takšnega ne privoščim. Raje naredim vse kar je možno, da se bodo lepo notri na varnem dobro počutili pa tudi nokogar drugega ne nervirali s svojim sicer čisto naravnim početjem. Mi ni odveč in tudi kot ne nasedem prav rada pasjim prosečim pogledom, me tudi mačje trmoglavljenje ne spravlja ravno v obup. Mačke so po naravi radovedne. Seveda, da bi mnoge šle rade raziskovat tisto vedno spreminjajočo se zunanjo "sobo", logično, pa kaj? Mačka ne ve kaj vse jo zunaj čaka, jaz pa. Jaz sem tista, ki je odgovorna zanje in tista, ki mora poskrbeti, da se jim nič ne zgodi, ker same tega pač ne morejo in sem tudi po zakonu tista, ki jih mora imeti pod nadzorom.

[an-ja]

Poznam gospoda, ki je imel zelo ograjen vrt in nikoli spuščenih mačk. Ker je živel na območju, kjer so mu kure, zajce in mačke pobirali jastrebi.
( nikoli ne veš kje te čaka)

[tamcek]

Ne morem, da se ne bi vključila v to debato. Tudi jaz živim v ruralnem okolju, precej na samem (samo nekaj hiš je okrog). Sem imela prekrasnega muca, notranje - zunanjega in kastriranega. Ker smo bili nevedni in nepoučeni, ga danes ni več. Samo štiri leta je bil star. Nonstop ga je napadal sosedov maček, seveda nekastriran, bolan, ves garjast. Vsake tri tedne smo bili na veterini zaradi abscesov povzročenih z ugrizi. Nazadnje smo dobili diagnozo: levkoza. Nikoli, ampak res nikoli v življenju si tega ne bom odpustila. Po enem letu še vedno cela družina joka za njim. Ga ni denarja, da bi svoje muce še kdaj spustila ven. Kadar smo doma sta po želji na balkonu (pod nadzorom, seveda), pa nobeni niti pamet ne pade, da bi skakali na ograjo, kaj šele, da bi skočili čez. Zato, ker zunanjega življenja ne poznata in bi verjetno prej umrli od strahu kot od česa drugega. Vrata so stalno odprta, pa sta velikokrat kar noter. Toliko o tem, kako si strahotno želijo biti zunaj!

[SILBA MIA]

Mene res čisto znervira to, da kdo misli, da so živali potrošna roba, v smislu - naj uživajo svobodo in se mečejo pod avte in čez balkone, do zadnjega "užijejo svobodo" tega lajfa...potem bomo drugega nabavli, ne?  Pylango, daleč je to od prave ljubezni in skrbi za žival. To je kar nekaj, mene še najbolj spominja na človeško frustracijo. So ti že drugi povedali, da je to skregano z zakonom ( pa tudi z zdravo pametjo, btw ). Pa kaj je to z enimi narobe? Svoj avto bolj čuvate, kot nekoga, ki vas ima rad in vas potrebuje?

[lama]

kratko in jedrnato! Upam da si bo Pylango tole pogledala in dojela o čem govorimo. Ker v bistvu nas samo skrbi za mala bitja in čutimo z njimi in jim želimo samo dobro. 

[Smetka]

http://www.youtube.com/watch?v=RFWfU-gfR4w