Zavetišče HORJUL

[pridna]

Tole sem ravno hotela že včeraj vprašat, če morda misliš, da bi kakšna izvršba kaj pomagala (z izterjavo od občin načeloma ni problema, ker se itak vsedeš na račun, pri čemer občine večinoma niti niso blokirane ali pa le minimalno oz. kratkotrajno)?  Misliš, da bi občine potem kaj odpovedovale pogodbe, če bi zoper njih vlagala izvršbe?  Zna se sicer zgodit, da bi vlagale ugovore, samo utemeljenost ugovorov bi bila itak stvar presoje.  

Seveda je zelo odvisno od situacije. V mojem primeru je trajalo 5 let od vloge izvržbe do izvržbe (in ponavljam - za mali denar). Kaj je kratkotrajno blokiran račun je pa tudi zelo raztegljiv pojem.

[MaxyTT]

Še toliko dopolnjujem. Izvršbe zoper občine niso noben bav bav, prav tako sploh ni nujno, da trajajo dolgo, pač odvisno do zadeve do zadeve (tj, tudi ali ugovarja ins  epotem nadaljuje pravdni postopek). Občina ima vedno premoženje, na katerega se lahko vsedeš - ne gre samo za sredstva na računu, temveč so tu (vsaj) še nepremičnine. Seveda pa pri vsakem primeru posebej presodiš, ali in kje se ti splača občino "zagrabit". Ni pa to takšen bav bav, da bi človek že apriori obupal.  

Pridna, predvidevam, da je šla pri tebi zadeva v pravdni postopek, pa potem prva stopnja in nato še pritožbeno sodišče, pa potem po možnosti spet v izvršbo na podlagi pravnomočne sodbe. Seveda je treba vedno malce upoštevat, da se zadeva lahko zavleče, ampka ni pa potrebno zaradi tega že apriori obupat. Važno je, da imaš na koncu pravnomočen sklep o izvršbi ali pravnomočno sodbo, potem imaš pa na tej podlagi 10 let časa, da sterjaš zadevo, kar pri občinah sploh ni problem, drugo pa so kakšne fizične osebe brez vsega ali če gre pravna oseba v stečaj, pa še tam je nekaj možnosti, tako da dejanskih v celoti neuspešnih izvršb ni toliko, da zaradi tega človek ne bi šel v pravdanje ali izvršbo, če meni, da mu je nekdo dolžan in ima vsaj nekaj dokazov o obstoju terjatve.

LP

[luna7]

Če imaš v roki celo pravnomočno sodbo  (tj, da se toženec ne pritoži ali pa višje sodišče potrdi sodbo prve stopnje), je izvršba še bolj enostavna kot na podlagi verodostojne listine (računa). Dolžnik v izvršbi na podlagi pravnomočne sodbe niti nima več kaj ugovarjat, morda le kakšne postopkovne nepravilnosti v izdaji sklepa o izvršbi, ne pa iz temeljnega razmerja. pa tudi če že ugovarja, je to na drugi stopnji hitro rešeno, ker ne gre v pravdo. In kot rečeno - terjaš ga lahko 10 let.

Kaj pa če bi cepili neplačanje računa in spremembo zakona(ov) na podlagi pravne prakse s pomočjo evropskih sodišč?
(Bog mi pomagaj, jst sem samo gozdarka  ....)
Počutim se kot, da plavam v velikem loncu idej in možnosti, samo ne znam sestavit dve pravi skupaj. Enkrat je padel predlog, da bi nekaj v tej smeri začeli migetat...

[pridna]

Jst se strinjam, da je treba terjat, ne glede na to, koliko časa traja (denar bo tudi čez 5 let prav prišel ali pride ali v katerem času naj govorim). In da se da (sem to tudi napisala, se mi zdi). Ampak to ni nikakor denar, na katerega se računa v bližnji prihodnosti (torej, da bi recimo rekli, da po novem letu bodo pa v ZH zadihali, če gremo v izvršbo ta trenutek). 

[luna7]

Pridna, se strinjam, ne zgleda veliko  . Ampak, licitacije tudi niso nek denar, pa se vedno kar nekaj nabere  .
Lahko pa pomislim, da bi se preko takšnih izterjav dalo "šolati" občine tudi drugače.... (da z nami ni šale...), morda bi se tudi v kakšni glavi več obrnilo (kritična masa leži kjerkoli). Pa da se preko pravnih poti zamenja tudi pogled občin in morda tudi Vursa.... No, malo razglabljam....
Vsekakor se mi zdi, da bi nam lahko izkušnje iz tujine pomagale. Bo morda Smet kaj več povedala....

[Smetka]

V praksi je tako. Nemški državljan, ki še angleško slabo govori, se preseli iz Nemčije v Loško dolino. Skorajda v hosto. Ima dva svoja psa. Pride psica, ki se ne pusti prijet. Začne ji hrano nastavljat, psica pride bližje in mu skoti 7 mladičev. Jo socializira, futra vseh osem in se jih trudi oddat. Uspe mu s tremi. Ko so stari pol leta (+ psica), ugotovi, da ne gre več nikamor. Potem še nekaj časa išče razne možnosti in naleti na nekoga, ki mu reče, naj pokliče mene. Jaz obvestim uradnega veterinarja, ta izda odločbo za sprejem in jaz mu psico mamo vrnem takoj po sterilizaciji rekoč, da nimam kam z njo in naj jo on vzame in pika. Mladiče obdržim, eni še zdaj iščem dom. Izdam račun, občina ga zavrne (odločbe o namestitvi v zavetišče pa niso zavrnili!), češ da so od gospoda psi, ker toliko časa ni javil. Gre reč na višjo stopnjo, kjer razsodijo, da niso gospodovi in da je kvečjemu v prekršku, ker prej ni javil, ne pa v lastniškem odnosu. Nazadnje bo revež še kazen plačal, občina pa računa ne   . Ker ga namreč še zdaj ni, kljub temu, da se na višjo stopnjo niso pritožili. Ok, enkrat bodo, menda. Če ne bi imela uradnih veterinarjev, ki ves čas na DURS dajejo za izvršbo, ne bi bilo še iz tega nič.

Mhm. Takih primerov je za en kup, seveda. Bi malo lažje furali, če bi bili sproti plačani, ampak enkrat bodo. Bistveno večji problem je ta, da se ne plačuje niti za stvari, ki so v zakonu določene. Npr.: žival ima zlomljeno tačko. Veterinar oceni, da bi po posegu normalno živela in je ne želi evtanazirat. Občina tega ne plača, kljub temu, da je zapisano, da živali moramo zagotoviti veterinarsko oskrbo. Ko to poveš, rečejo: zamenjaj veterinarja. Oskrba je tudi evtanazija. Če si Perun, ni problema. Ker ni računice, ni popravljene tace, ampak je žival v skrinji. Trdim, da če bi delali tako pri nas, ne bi imeli minusa in imeli bi se fajn. Tako pa ne moremo na tak način, pol pa vsi rečejo: tvoj problem.

In seveda, ob polomljenih tacah se ne zatika, ker sploh nič ne rečem. Žal se ne zatika niti pri antibiotiku za mačko npr., ker tudi več ne rečem.

[luna7]

No, vem, da v zakonu, samo v katerem  ? Samo zakon, člen al pa povezavo na to (verjetno že obravnavano tematiko)...