Zavetišče HORJUL

[liza-asta]

Katarina
Ni mi ga uspelo najti. Pa me je slučajno še Milena od Tare poklicala, pa sva ga skupaj iskali, vendar brez uspeha - žau. Tako, da ga ne bom mogla peljat ne k Poloni, ne v Gmajnice.
Se mi pa smili, ker je bil še zelo mlad in sam.Pa več v mačji temi.
Pa vseeno hvala.
(pa te rajoni-kot na hrvaškem...poznam,poznam)
lp Mojca

[Smetka]

Tenks za sprehajanja. Se jim pozna, sploh tistim, ki si na trenutke domišljajo, da smo tisti, ki živimo z njimi edini okej. Prav razveselijo se vseh...po novem še poštarja  .

[šnapi]

Sej se tud nam pozna ne sam kužkom. Zame pomeni sprehajanje pesjančkov ene vrste odklop. Ko odhajam iz Horjula, sem vedno vsa blažena in celo pot razmišlam naprimer o Neži, ki bi se kar naprej čohala in lezla v naročje, o Kali, ki za priboljšek stlači svoj moker smrček v torbico, o Rubi, ki je tako nežna pikica, ki se na sredi poti ustavi in samo čaka da jo boš prav nežno čohal, božal in ogovarjal..... Ob vseh teh učkah, ki zrejo vate se prav topim in te zvesti pogledi mi res nafilajo baterije za naslednjih nekaj dni. 

[šnapi]

 

[svrk]

 in to ne obešene na njihove hlače     

[svrk]

a poštarji? 

[šnapi]

Ah ne, pesjančki vendar.  Poštarji bi se pa itak moral lepo obnašat saj nikoli ne veš kje  v SLO se bodo spet srečali s kakšnim Horjulčkom....tko, da bojo moral delat na dobrih odnosih.....