Zavetišče HORJUL

[arončka]

Veš, sem se poskusila postavit v tvojo kožo. Kako je, ko si v brezizhodni situaciji. Kot če začneš razmišljat, kje je konec vesolja... Lahko znoriš.

Da imaš toliko volje in moči, pa tako veliko srce... Vem, da to bereš skoraj vsak dan, ampak res - brez besed sem.

[Smetka]

aussie, ti odgovarjam tule, da ne bom na več forumih, ker nimam niti časa...daleč od tega, da bi imela pogodbe sklenjene s pol Slovenije. Ni problem v tem, problem je v tem, da tisti, ki pridejo k meni, ostanejo tu predolgo. Prisežem, da se bom težko zbudila enkrat zjutraj brez Brčice, ampak punca mora v nov dom. Tako je tudi z vsemi ostalimi...posvojiteljev ni. Zakaj, je napisala PikaPoka na medoverju....to je najbrž glavni razlog, drugega ne vidim...Veš, kolikokrat sama slišim, da "ti boš že nekako"....Pa rečem, a res....Včasih se vprašam, če samo jaz dobim sem takšne grizoče Bele, pa ob tla se metajoče Shy-e, a....pa ni tako. Takšni so zavetiščarji. Malo je Šiškinih mladičkov, ki se jim še dlaka ni skrivila in s katerimi ravnamo tako, kot da so edini mladički dobrega vzreditelja....če veš, kaj mislim...Medi je tu že nimam pojma koliko časa...mladič, vzgojen, sipatičen, socializiran...pa je nihče ne povoha. Ker ni Šiškin mladič. In ker je v Horjulu, pa Horjulčanom še na pamet ne pade, da bi jo pospravili. Poglej Belo: tudi če bi kdo klical zanjo, pa ni...v blok ne more, ker bi se drla kot nora. V pesjak tudi ne, ker bi počela enako. Pa ne vem, če veste, kaj to pomeni...drla kot nora....ker to pomeni ravno to. Iščem torej človeka, ki ji bo dovolil bivati z njim v hiši (kjer uničuje VSE, kar ji pride pod zobe, če ostane sama) in bo imel res veliko časa zanjo. Ga pozna kdo? Za en izlet jo posodit nima smisla, pa dokazovat, kako bo morda drugače, ker ne bo. Takšna je. Pa vseeno simpatična do konca in nazaj in naprej....in tule, če se ne motim, od februarja. Naredila sem vse, kar sem lahko zanjo...nehala je gristi, ne boji se več ljudi, združljiva je s katerimkoli psom, le muc ne mara preveč, pa še to bi se dalo obvladati...Tako je, če živiš z njimi, jih spoznaš in veš, kaj potrebujejo, da bodo funkcionirali v okolju. Misliš, mislite, da so v drugih zavetiščih drugačni psi? Niso....Kaj mi ostane zanjo? Jo dat na ketno za čuvaja? Ni problema, je najboljši čuvaj na svetu, zagotovo. Premaknil bi se en sam samcat listek na drevesu, pa bi vpila, da bi vsi na kup leteli....a je to to? Centralno zavetišče? O joj....joj....Pa tudi če pustimo zgoraj opisane reči pri miru, ker sploh nima smisla debatirat o njih....KER ITAK SKORAJ NIHČE NE POKLIČE...ker v Horjulu bodo že. Meni se danes Ninko zdi moja napačna odločitev. Toliko denarja ste zbrali, toliko truda sem vložila vanj. In? Zase ga ne morem imeti. Ko imam minuto časa, greva en fuzbal. On je hepi, meni gre na jok. Pa sploh ni eden tistih, za katere bi iskala kakšno posebno namestitev. Ker je povsem neproblematičen...pozabil je celo, da je bil včasih hud na pse, da bolj ne bi mogel biti....Kdo bo posvojil Komisarja? Pa Luno, Elo? Je narobe to, da ima vsak svojo temo,  pa da povem, kakšni so? Je bolje nič napisat, pa naj ljudje zvozijo, kakor vedo in znajo, tudi če se slabo konča za žival? Ne vem, povejte...Nekaj bo treba naredit. Jaz pač ne morem odstopit od tega, da sem obupana do konca...ker delam kot pri norcih, pa ni nobenega efekta.

[Smetka]

Pa še to...dobro vem, da bi brez .netovcev ob mojem načinu dela in razmišljanja zmrznila povsem. Zato hvala za vse, kar in kolikor zmorete. Želim, da bi se začelo v tej naši državi drugače razmišljat, da bi odgovorno lastništvo, pa naj gre za katerokoli žival...postalo pravilo, ne izjema. Dokler bom zmogla, pa tudi če obupana...

[Jana]

Ja, o tehle stvareh smo se menile za spomladi, hudica. Pa je se kar tako, pravzaprav je vedno huje.
S svojim postom nisem nikakor ciljala na tiste, ki se trudite cez vse pretege, ki sprasujete znance, prijatelje, mimoidoce, ce bi vzeli psa iz Horjula, ki lepite plakate, ki pomagate pri akcijah, ki donirate... Ciljala sem na tiste, ki vztrajno vsako jutro preberejo, kaj je v Horjulu novega, pa sploh nimajo psa, na tiste, ki razmisljajo o posvojitvi, pa prestavljajo dan D na jutri, pojutrisnjem, ze enkrat...
Ne vem, kje je resitev, vendar se moramo zavedati, da bo nekega dne kaksen od pesjanov, ki bodo prispeli v Horjul, sel samo zato, ker ne bo prostora. Tak dan najbrz ni tako dalec, ceprav smo vsi vajeni, da zdaj Smet dela "ze kako...".
Vem pa, da resitev ni v novih zavetiscih, nikakor in na noben nacin in pod nobenimi pogoji. Z novimi zavetisci se bo dajalo samo potuho vsem tistim, ki se na tak ali drugacen nacin psa lahko brez slabe vesti znebijo. Ko bo vec zavetisc, se ga bodo se lazje. Njihova vest bo cista, saj bodo menili, da je itak zavetisce zato, da ga vzame. Vec, kot bo kapacitet, vec jih bo tam.
Na drugi strani je to straaaasna potuha za drzavo. Samo pogodba je potrebna, nekaj denarja in obcine ter drzava so ciste, ni jim potrebno vec razmisljati o problemu, boli jih briga za cucke in njihove lastnike, saj so poskrbeli, da se psom ni treba potikati dolgo po cestah in gmajnah.

Pa res tudi vi mislite, da je tako prav? Jaz sem prepricana da nikakor. Funkcija zavetisca NI in NE SME BITI v odlagaliscu za pse, katerih se lastniki navelicajo, pred tem pa niso niti toliko zadostili vsem normam, da bi psa cepili in cipirali, ceprav jim tudi zakon to nalaga. Prav to pa zavetisca v Sloveniji danes so - ODLAGALISCE PSOV.
Funkcija zavetisc mora biti v zacasnih nastanitvah "problematicnih primerov" - zlorabljenih in odvzetih, nastanjenih zato, ker je lastnik umrl, sel v bolnisnico, bil zaprt..., nekajdnevni nastanitvi izgubljenih psov, katerih lastnike se da najti in jim te pse vrniti...
NIKAKOR PA NE V (mnogokrat stalnih) NASTANITVAH PSOV, KI SE JIH LJUDJE NAVELICAJO IN JIH ZAPUSTIJO! Za to so zakoni, sankcije, denarne (pa tudi drugacne) kazni ze uzakonjene. In kje je potem problem?

Izkljucno v nefunkcioniranju vsega, kar je povezano z ze obstojeco zakonodajo, saj se psov ne cipira, ne cepi, lastnikov se ne lovi, ne kaznuje..., pse se zapusca in muci brez sankcij... (Smet, navedi kaksen podatek, koliko psov si imela v zadnjih mesecih, ki so bili stari do 3 leta in so imeli cip, koliko pa je bilo takih, ki ga niso imeli. Hvala.).

Ce bomo takole delali v nedogled, psov ne bo nic manj, nevestnih lastnikov tudi ne, drzava se ne bo nikakor in nikoli nicesar zmigala, pa naj psi grizejo kot blesavi vsak dan. Samo nevarne pasme bo nastela, pa bo spet "umita" za nadaljnih 10 let.

Ko sem pisala ob "uzakonjanju" cipiranja, da je traparija obveza cipiranja pri prvem cepljenju - moralo bi biti obvezno cipiranje v leglu - sem bila popljuvana, ces da bodo potem se vec psov v leglu pobili. Ja, seveda jih bodo, vendar, ali je bolje, da mucijo, potem pa zapustijo nekajmesecnega mladica ali celo nekajletnega psa, ali je bolje, da spravijo stran nekajdnevnega mladica, ki se ziveti ni zacel. Zavedajte se, da jih spravljajo stran vsak dan in tisti, ki se je to namenil poceti, bo pocel to se naprej brez nas, brez drzave, brez drustev... Boli njega nekaj aktivistov, ki mu v nobenem primeru nicesar ne morejo. Dobesedno.

Kaj bi se pa na bolje spremenilo, v kolikor bi bilo treba cipirati mladice ze v leglu?
Kot prvo, en strosek za vse, ki se ukvarjajo z dvoriscno rejo, vzrejo ali karkoli ze hocete, bi bil vec in marsikdo bi se (pocasi, ne z danes na jutri) odlocil, da se splaca psico sterilizirati, namesto da ima po dvakrat na leto sitnosti in stroske z veterinarji.
Psi bi bili evidentirani takoj, najprej na tistega, ki jih je pomagal "ven vleci", potem pa na tistega, ki bi ga vzel v nov dom. In lahko mi verjamete, da bi bili tile rejci vsi zeeeeelo zainteresirani, da bi se psi v evidencah prepisali na nove lastnike. Zakaj? Ob vsaki zapustitvi, ob vsakem "odhodu od doma", bi najprej prisli do tistega, ki je v evidencah in v kolikor se ne bi ob polnoci spomnil, kam in komu je kaksnega mladica oddal (taki si obicajno nicesar ne zapisejo), bi jih dobil po grbi sam. Kako dolgo mislite, da bi se se ukvarjal "s poslom", pa naj gre za produkcijo "nerodovniskih cistokrvnih" mladicev ali za "upse" ali pa za vaske mesancke, ki se kotijo samo zato, ker se morata njihova mati in oce "vsak vecer razmigati"?
Seveda je potrebno na drugi strani stati s sankcijami in kaznimi, ki so uzakonjene, le izvajati jih je treba po tolikih letih ze enkrat koncno zacet.
Ko bi se v medijih taki primeri zaceli javno objavljati - ta in ta je placal 100K zato, ker je zapustil psa, pa se toliko in toliko, ker ga je pred tem mucil, pa...., bi tudi ljudje zaceli razmisljati, kaj je za njih in njihov zep bolje. O psih razmisljamo samo nekateri, ko pogledate cez plot, se razmisljanje v vecini konca.
Na sreco so vsaj rodovniski psi v kaksni od evidenc, pa se tukaj vcasih kaj sepa.

Sterilizacija in kastracija! Ja, taki in drugacni odgovori, ko se pogovarjas z ljudmi. Definitivno predrago za vsak zep, definitivno moralno nesprejemljivo za marsikoga... Pa kaj. Saj ni treba uzakoniti obvezne sterilizacije. Prijavite tiste, za katere veste, da imajo njihove psice dvakrat letno mladice. Zakon ima "zdravila" za njih. Nekje je treba zacet, samo jokcat in resevat "drek", ki ga "serjejo" drugi, ni resitev na dolgi rok. Prav to pa pocnemo iz dneva v dan.

Tamle zgoraj je ena debata, h kateri pa se vecina med tistimi, ki se udejstvujete v tehle posvojitvenih temah, sploh ne oglasi. Zal. V temah, v katerih se ne bo nicesar dolgorocno resilo, imamo ogromno idej in resitev, kako bi bilo, ce bi bilo ali kako bi moralo biti. V temi, ki pa lahko kaj pomaga k dolgorocnemu izboljsanju razmer, nihce nic ne napise in izpadlo bo, kljub jokcanju po vseh vesoljnih forumih, da problematike v resnici sploh ni.

Ce se niste zasledili, je ena od strank (cisto vseeno je, kdo in zakaj, saj imamo kot predlog samo to) dala v parlamentarno proceduro predlog zakona o odgovornem lastništvu psov in ravnanju z nevarnimi psi. Veliko mu manjka, oz. podrocja odgovornega lastnistva sploh ne obravnava. Ampak, ce boste tiho, bo sprejet tak, kot je predlagan. No, boste potem se vedno tulili, kako je vse narobe? S kaksno pravico, ce pa tam, kjer vas lahko nekdo slisi, ne izrazite mnenja in svojih predlogov?

Tudi, ce vam stranka ni vsec ali ce vam ni vsec predlagatelj, je na vas, da poveste, kaj si o predlogu mislite in kje vidite resitve za izboljsanje situacije. Zal imamo samo ta predlog, VURS namrec svojega se valja v predalih.
Tudi, ce ga bodo sprejeli v parlamentu takega, kot so ga spisali ali s se vecjimi pomanjkljivosti, morate povedati, kaj mislite, s cim se ne strinjate, kaj po vasem mnenju v njem manjka.
Zavedajte se, da bo zakon v jeseni sprejet, saj ga bodo sibnili skozi pospesen postopek. Kaj potem? Spet bomo brali po forumih, kaksne bedarije se gredo v parlamentu, kdo je kaksno neumnost zinil, kaj bi morali narediti, kaj zakonu manjka... Ja, vendar vsi, ki ne poveste svojih pripomb, pristavljate piskrcek zraven in podajate tiho strinjanje z vsem, kar vam bodo pomolili pred nos.

In svet bo sel dalje, zavetisca se bodo se bolj polnila, rastla bodo nova, ljudje bodo nekaznovano mucili in zapuscali pse, vi se boste vsakodnevno se naprej ukvarjali s pomocjo posameznim pesjanom, zavetiscem...

Vidite kaksno svetlo luc na koncu tunela?

[Smetka]

poli, nič takega nočem, kar ne bi pisalo v zakonu, razen tega, da pod nobenim pogojem ne dam psa na ketno, tudi če je 3 metre dolga. Pa ne pristanem na posvojitev živali, če se lastnik ne strinja s sterilizacijo ali kastracijo. Pa zelo malo mačk oddam za bivanje zunaj. Zakaj?
1. Živali je preveč. Ne želim, da se kateri od "mojih" zgodi ups ali dva ali trije. Ker? Ker bo vsaj kateri od njih ali njihovih potomcev na plečih zavetišč.
2. Mačke so potrošni material v naši družbi. Ko izgine, jo povozi avto, čopne pes, kdo nasadi na vile, greš po novo. Po možnosti v zavetišče, kjer so jo: spravljali gor na dudo, mačka nima pojma, kaj je zunanje okolje, nima mame, ki bi jo česa naučila(ker se ji je zgodilo kaj od zgoraj naštetega), cepili, testirali itd. Zato, da bo čez mesec, leto, tri paštetka? Tudi v naravo vračamo prostoživeče odrasle mačke/mačkone, ko jih poštimamo. Pa me boli srce za vsakega, ki gre nazaj v okolje, sploh za kastrate, ker imajo nemalo težav po tem posegu s kamni...pa jim živ bog ne more pomagat, ker se ne pustijo več ujet.
Poglej, kaj vidiš v arhivu...javljajo se tisti, s katerimi žival živi v hiši in tisti, ki jo imajo zunaj. Vsem je skupno, da je žival njihov družinski član, da se zavedajo, da potrebujejo veterinarja, hrano, vodo, zavetje, stik s svojimi ljudmi, gibanje...ki jo imajo preprosto radi in so se zato tudi odločili, da jo bodo posvojili.
Občina plačuje oskrbo do 30-ih dni. Ostalo je na stroških, živcih, želodčnih ranah zavetišča.

[kaja]

Punce, se povsem strinjam z vami.

Ja, luč na koncu tunela jaz vidim ... predvsem v tem, da se s tem vprašanjem ubada generacija (ocenjujem) 25-40 letnikov, da se preko foruma informira o tej problematiki in OSVEŠČA! Da bodo naslednje generacije osveščene, saj bodo to naši otroci, ki jih bomo v tem duhu vzgojile. In počasi, ja, počasi se bo ta problematika obrnila v drugo stran. Poglejmo recimo kajenje ... po tem principu mislim. Seveda se bodo vedno našli ljudje, ki bodo ravnali drugače, vendar se bo vedelo, na ravnajo narobe. In jih bo vedno manj.

Bi pa samo nekaj napisala glede osvescanja. Nima neposredne veze na citat od poli, ampak naj ga vseeno prilepim, ker je tole malo off topic.
Osvescanje levo, osvescanje desno, osvescanje otrok, pa starejsih, pa vseh, ki imajo dve minuti casa. Vlagas trud in poskusis prepricati ljudi o sterilizaciji in kastraciji, jim ponujas svojo pomoc pri prevozu (ceprav ga sploh nimas, ampak to potem urejas naknadno ), pomoc drustva pri stroskih posegov, celo pomoc pri okrevanju zivali. In kaj dobis nazadnje? Butastega veterinarja, ki podre vse tvoje delo. Da bi ga clovek dvakrat trescil. Ne vem zakaj, ampak sklepam da zaradi lastne nerazgledanosti ali lenobe na vprasanje ali naj se psa kastrira ali ne, rece, da ne, ker je to itak brezveze. Seveda, on tega ne dela in denarcek ne bo kapnil njemu.  In lastnik psa mu verjame, ker je veterinar zakon, saj vedno pride pogledat brejo kravo ali bolnega prasica. In ta pes seveda zdaj ne gre na kastracijo, razen, ce meni uspe, da ga med lastnikovim dopustom naskrivaj odpeljem v Ljubljano, kastriram, placam kastracijo, potem pa se nosim posledice moje "neubogljivosti". V nasprotnem primeru se bo zacel potepati, kot se je prejsnji pes in spet bodo imeli pri vsaki kmetiji nekaj novih crnih mesanckov, enkrat pa kuza ne bo vec prisel nazaj.
Kaj ces osvescati "navadne" ljudi, ce imamo v Sloveniji taksne veterinarje.
Na, pa sem se spet razpisala. se opravicujem, kar nadaljujte o Horjulu. lp

[PikaPoka]

Smetka, upam,da razumeš, da moj post na medoverju ni bil namenjen širjenju sporočila, da se najprej posvajajo drugje, šele nato v Horjulu. Daleč stran od tega. Hotela sem samo povedati, kako ljudje razmišljajo, ker moja sestra ni osamljen primer.
Vem, da je grozno...no, vem ne, verjamem pa.
Zato, kadar že slišim za kakšnega potencialnega posvojitelja, le-tega vedno pošljem na tvoje spletne strani, predvsem pa ne govorim, kako zelo jim je pri tebi lepo, ker bi mogoče dosegla le bumerang učinek in bi bil razlog, zakaj posvojiti drugje enak, kot ga je navedla moja sestra.
Jaz vseeno upam, da se bo jeseni začelo dogajati tudi v obratni smeri - da bodo več odhajali od tebe, kot prihajali v Horjul.

LP!

Pika