Socializacija...?

[fižolova župca]

Problem - stalnost pravil.
Naši prvi koraki z novo kužo... kako drugače je začeti z mladičkom, kot z nekom, ki ga je življenje že kaj naučilo! (http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,26280.735.html, 1leto, zavetiška) Prejšnja psica, trdobučne pasme, te težave ni kazala. Vedela je, da gre iz boksa na povabilo in ne ko se vrata odprejo, da odklepajoče odnese... je šla pit nazaj not in se pri odprtih vratih 'zaklenila' (iz pesjaka se pač hodi na povabilo), da sem jo morala 'rešiti' z dovoljenjem, da jasno lahko pride ven. V večini je pravilo bilo stalno in je veljalo celo, če so ljudje noter, pes pa sam zunaj. Seveda je bilo treba za to delat, a si imel občutek, da vaje pomagajo.

Tukaj pa - pravila so dokler sem zraven. Prve tedne, ko se je še bala, sem ji dopovedala, da se po stopnicah etažo niže (tam je mačji WC in hrana) hodi le na povabilo. Je sprejela. Zdaj sklizne dol samo da grem 5m stran. Jo zalotim še preden uspe jest ali kopat pesek, kregam, kaznujem (za par min. v WC recimo). Včasih ji seveda uspe, ker je preprosto hitrejša od mene. Sledi pol ure prestrašene pridnosti, potem isti postopek lahko ponovim. Kot da se ne prime. Bolj 'možat' pristop, ki je pri prejšnji psici deloval, tu povzroči strah in na kratek rok izvajanje ukazov s preveč podredljivosti - potem je pa i-s-t-o... V času strahu bi se recimo usedla na besedo, ulegla kot strela, prinašala, karkoli... že malo kasneje pa... Metoda me pušča na cedilu, E.T. si dovoli vse prepovedano, kar v moji prisotnosti dosledno sankcioniram. Obrneš glavo in komaj čaka, da ponovi. Ciganka z verige v pravem pomenu besede...

To me moti, imam rada doslednost, tudi zaradi samega odnosa s psom. Dol. stvari so na začetku (moment strahu) štimale, zdaj ko se je sprostila, da ne hodi okrog s poklapanimi ušesi pa se malo heca počasi. Sicer se trudim skoz upoštevat striktnost, jo omejujem, da mi ne 'ukazuje' ona - skratka delam znane stvari, ki jih moraš, da ti ne zleze čez glavo.

In drugo vprašanje:
zanima me, kako vi sankcionirate, če vaši enostavno nočejo nečesa naredit? Pri njej absolutno ne gre za dominanco (če jo imam na kratko, bistveno bolj uboga, ampak je rep čisto med nogami, ušesa nazaj, skratka, dela iz strahu - poleg tega pomaga samo, dokler sem taka, potem takoj popusti).

Kako torej reagirate vi, ko bi psi malo po svoje? Primeri: 'ne, zdejle pa jaz ne bi sedela...' (gleda te, kot da prvič sliši ta ukaz)... 'ne grem grist kosti na ležišče, jo bom tu na tepihu' (se tudi 5tič vrne, če jo pošlješ na 'odložišče')... 'a da se zdajle ne smem turit vmes, ker ste mi že trikrat rekli 'neeee, stran' in vem, kaj je to?' Mi ne gre za 'učke', ki bi me delali mehko, samo ne vem, kako postopat - ponavljat v nedogled s priboljški in jo dobesedno podkupovat, se mi nekako ne zdi smiselno, ker pridejo vsak dan situacije, ko se najde kaj boljšega od priboljškov (a naj potem takrat s pečenimi kračami skačem okrog nje?) - če pa v-e, kaj hočem, samo se ji ravno ne da, ker ima dober razlog, da tega ne naredi (recimo ni tepiha pod ritjo in se je določila ne sedet, ker na parketu 'zebe') - prosit je pa ravno ne mislim. Dvignit glas do tresenja šip je sicer možno, ampak bo spet ubogala le iz strahu - samo potem se lahko skoz derem, ker pomaga samo takrat);

Skratka, zanimajo me vaše tehnike korekcije neželenih vedenj in tega, kako dosežeš, da nekaj naredi, čeprav ti očitno kaže, da ona zdejle ne bi? Sem za striktnost, ampak kaj storit, ko ponavljaš in ponavljaš, a se vedno izkaže, da dela samo ko gledaš, ko se samo umakneš, nisi napet, ampak si ti sam, te pa po svoji volji občasno tudi zeza? Mogoče sem pa samo prehitra (en mesec ni ravno veliko), kar me bolj skrbi je trend, da ne gre na bolje.

Še primerčkov (včerajšnji): z mize se ne je - bila poslana na odložišče (ve tudi načeloma, a jo je treba včasih 'odposlat', ko je hrana na mizi). Moj dobesedno le obrne glavo in dvigne telefonsko slušalko pa že manjka pol krožnika svežih datljevih kroglic (sledi njegovo pošiljanje nje 'v zavetišče' in kreg, ki itak ne nuca, ker se ji je splačalo in se je že imela fajn)...

Sem se (glede na prejšnjo psico plus teorijo iz knjig) stalno s filozofijo futrala, kako so psi drugačni od mačk, kako se jih da naučit, zdaj pa imam večkrat na dan pred očmi povečano mačko, ki samo čaka, da bo ukaz popustil (= se boš obrnil stran in ji dal mložnost - če je pol kregana/kaznovana, karkoli, pa j*b*g*).

Kakšna ideja (poleg šole ki itak sledi, ampak ne bo v moji dnevni, kjer so tudi stvari za odpravit)?
Da ne bo pomote - je super psička, ves čas visi na meni, fokusirana, razigrana, luštna, razen malenkosti strašno prilagodljiva, izjemno hitro dojema, nežna po potrebi... delava na pozitivno motivacijo, se pa bojim, da vse skup že malo meji na podkupovanje oz. je vsaj ona tako dojela zadeve, ker dela 1. samo kadar me vidi in 2. samo kadar hoče oz. ji ni bolj v interesu kaj drugega.

[teycha]

Ne bi bila rada pametna ampak imam enega točno enakega doma. Je z mano sicer že od mladiča in je sedaj star dve leti. In žal kar se mene tiče tak pes ne bo nikoli podoben tvojemu prejšnjemu. To je karakter in nimaš kaj pomagat - lahko samo delno nadziraš oziroma omejiš. Midva hodiva v šolo, smo dosledni, se znjim ukvarjamo, vadimo ukaze, zna polno stvari itd. praktično enako kot pri vas.  Neke 'težave' smo sicer omilili, nekaj se rešuje skupaj z odraslostjo, ampak pes pa nikoli ne bo 100%.

Nasvet za 2. točko (samo kadar hoče oz. ji ni bolj v interesu kaj drugega). Na primeru sedi, ki ga velikokrat uporabljamo. Sva sredi Tivolija, pes stoji ob levi nogi na kratkem štrikcu: Dalton sedi, se ne zgodi nič; ukaz zanikaš (pomembno! da se pes ne navadi 'ah saj je rekla pa v resnici ni treba'  ) z ne in ponoviš: sedi, če takoj ne izvede spet zanikaš z ne itd. Moraš pa zelo pazit na svoj glas. Brez histerije, dretja, nestrpnosti... Glasen in jasen sedi in če ne rata glasen in jasen ne. In mislim da je bolje da imaš priboljšek pač v žepu in ji ga daš samo ko ukaz izvrši, ali pa jo za nagrado 'spustiš' da gre vohljat okoli. In to začnita delati, ko boš imela čas - se vam zna zgoditi da boste na začetku za en ušiv sedi 10 minut stali sredi Tivolija. Je pa zelo pomembno, da se na koncu vsede (izvrešena vaja), in ko se - dobi veliko pohvalo. V sili lahko na začetku uporabljaš tudi rahel cuk na ovratnici ali roko na rito, da res vidi, da misliš resno.

Za 1. točko sem pa žal brez izkušenj reševanja - se nam pa tudi dogaja. Ko smo skupaj na vrtu ne koplje lukenj, čim ga pustiš 15 minut zunaj že rije, ko smo skupaj mu na misel ne pride da bi kaj uničil, če je sam brez problema začne z demoliranjem pasje postelje itd. Tako da tukaj tudi jaz upam da kdo ve kaj uporabnega  

[skogkatt]

Za razliko od večine in kontra vsem pravilom od Nelike ob njenem prihodu nisem zahtevala/pričakovala ničesar. Zaradi njene plašnosti, si nisem želela niti enega konflikta. Bivalna kletka je bila pripravljena, ker je baje rada uničevala, čim je bila 1sekundo sama, vse ostalo mi je pa bilo vseeno. Ni ji bilo treba ubogati, se učiti, upoštevati pravil, delati, poleg hoditi,... nič. Princeska razvajena pač, je lahko delala, kar je želela oz kar nisem preprečila

Kletke nismo potrebovali/uporabljali sploh, vse ostalo neželeno vedenje sem v bistvu ignorirala oz. preprečila (kraja mačjih briketov -dostop onemogočen ), nezgodam pa nasmejala in krivila samo sebe, ker nisem bolje preprečila.

Po parih mesecih sva začele z osnovami, da je nagrada fajn, da je kliker fajn, da je sodelovanje fajn, da je igra fajn, da prepoved/kreganje ne pomeni nič resnično hudega... Potem malo agilitija, kjer se je bilo treba sproti naučiti prostor+čakanje in vodenje, itn...
In tako načeloma še vedno zanesljivo zna samo to, kar so jo v zavetišču naučili, ostalo pa tako na izi utrjujemo, dodajamo, prepovedujemo,...
Nobenih težav nimamo, uči se zelo hitro, zelo rada dela in sodeluje do onemoglosti.

Sam tko, btw, ena malce drugačna izkušnja
Se zavedam, da ni uporabna za vsakega, ampak pri nas je krasno delovalo.

[kocka]

Tudi jaz sem dala Missy najprej čas, da se nas je navadila, vendar sem že od začetka sama sebi postavila meje, kaj ona sme in kaj ne sme. Torej glavne zadeve glede kavča (lahko), postelj (ne sme), hrane (briketi), fehtanja (ne sme) ipd. To smo dosledno upoštevali brez kakšne hude drame, tudi veliko smo delali na preventivi (grizenje stvari - smo vse umaknili, lulanje...). Šele čez kakšna dva meseca, ali malo manj, je šla v šolo in do takrat smo se že kar poznali, tako da je bilo lažje delati.
So pa osnove od začetka iste, je pa stvar v tem, da Missy ni zatravmiran pes z bistvenimi vedenjskimi posebnostmi, da bi moral ful paziti, ali da bi jo določene situacije spravljale v hudo stisko

[Maja1605]

No jaz pa imam precej drugačen problem. Moja Tia (shih tzu - 6 mesecev) se zelooooo boji ostalih psičkov, pa ni važno ali so za pol manjši od nje ali desetkrat večji. Vedno ko vidimo psa se ustavi in noče naprej oziroma hoče nazaj ali v moje naročje (če bi bila spuščena bi verjetno kar zbežala). Največji problem je bil v tem, da v našem mestu ima veliko ljudi kar spuščene pse (vsaj v moji okolici). Ko sem jo dobila sva šle v prvem tednu na sprehod in naju je "napadel" velik črn pes, ki je bil v bistvu še mladič in se je hotel le igrati. Ona se je tako prestrašila, da se mi je polulala od strahu v naročju. In tako se je nadaljevalo. Vsak pes ki ga srečava se dobesedno zakadi v mojo Tio, ona pa sam rep med noge in k meni v naročje. Tudi kužkov mojih prijateljev, s katerimi se večkrat vidimo se boji. Sedaj sem jo sterilizirala in se mi zdi še slabše. Prej če drug pes ni pridrvel do nje je bilo še vse ok in se je vohljala, včasih celo igrala. Sedaj, po sterilizaciji pa je katastrofa - vidi psa, otrpne in začne tudi cvilit, če je drugi pes preveč živahen okrog nje.
Kako naj bi to spremenila. Rada bi, da bi se tudi z drugimi kužki kdaj igrala in ne samo z ljudmi.

[Maja1605]

Ja, sej to počnem, vendar vedno ko se stanje izboljša se napad ponovi - npr. včeraj ko sem jo sredi ljubljane peljala na sprehod je iz grmovja skočil črn cca. 20 kg pes in je skoraj s ugriznil njo potem še mene in nato še lastnico. Ne razumem zakaj ne morajo take pse imet ljudje na vrvici. Po tistem je bla še par ur čisto iz sebe. Takrat sem bila ravno na obisku pri fantu, kjer so kupili francoskega buldoga ki ja star 3 mesece in se je tudi njega bala, kasneje po tem napadu je tudi naj renčala če se je preveč približal. Takih podobnih situacij je bilo že več in po moje jo je zaradi tega strah...

[Teja]

nehajte komplicirat in skakat v luft za vsak d***  
kaj to pomeni; skoraj ugriznil?

Maja, kar so punce napisale je čisto res-ti si tista, ki se panično bojiš.
ti si tista, ki moraš zagotovit da tvoj pes ni ogrožen.
ti si tista, ki dela napako z naročjem....
ti pa tudi jaz predlagam pasjo šolo (mala šola), tam bo psička spoznala da so drugi psi čisto ok (ker bodo tudi drugi psi striktno nadzorovani ;)upam da urediš.