Ko se krog zapre...

[Doog_Kcul]

Mene pa zanima če, kdo ve, če je že v tujini kakšno pokopališče za male živali kje razen v Franciji tiso kar je Jana omenila ampak če je še kje drugje mene zanima.

lp DK

[Doog_Kcul]

In še eno vprašanje imam....
Tam zadaj je nekdo napisal da lahko pokoplješ malo žival V Mariboru na Dobravskem pokopališču.
Ali je to res?

lp  DK

[Bonie]

Kolikor vem, v Mariboru na Dobravi pokopališče za živali obstaja. Včasih grem tam mimo na sprehod in na tistem placu je samo en grob, mislim, da že več let.
Sama sem pred leti morala pustiti NO pri veterinarju, da ga je evtanaziral, ker je na cepljenju !!! dobil pasjo kugo, po zdravljenju pa ostal hrom na zadnje noge. Ker smo bili vsi tako navezani nanj, ga sprva kljub temu nismo želeli dati evtanazirati, ampak tisti njegov žalostni pogled nas je navsezadnje vseeno prepričal, da bo tako najboljše... Ker pa nam je vsem bilo preveč hudo, ga je oče enkrat dopoldne, ko nas ostalih ni bilo doma, prišel iskat in ga odpeljal. Kar se mi še danes zdi najboljše, ker sama tega ne bi bila sposobna, kakor tudi ne spremljati ga h grobu... Kljub temu pa bo vedno ostal v spominih nas vseh kot prav poseben član naše družine. Še vedno velikokrat govorimo o njem, kaj je počel, kako je reagiral, kaj je kdaj naredil... In vse ostale živali za njim vedno primerjamo z njim...
Sem pa ko sem bila otrok tudi sama zakopavala na vrtu umrle papagaje in druge ptiče, ampak psa pa ne bi mogla zakopati na vrtu, ker bi mi bilo preveč hudo. Na pse sem sama preveč navezana...

[czavrn]

Prav gotovo pa bom vse moje pse pokopal na domačem vrtu.
Mislim, da ti mora pes ostati v bližini.... tudi po smrti

[5rca]

Naš je mirno zaspal. Nobene muke.

[AlenkaEka]

Ko sem svojo psičko peljala na sterilizacijo in se ni zbudila več iz narkoze, je bil za nas tak šok, da smo jo pustili tam. Pa mi je še danes žal.....bolj mirna bi bila, če bi jo imela pokopano doma......

[Nikolina]

Hm...tudi naš mucek je ostal pri veterinarju ,ki so nam povedali,da so ga poslali na obdukcijo in da naj bi ga zakopali v "skupni grobek" .Kaj se je pa zgodilo z mojim muckom pa še danes nevem .
Vem da zdaj počiva v miru in mu želim polno veselja v nebesih,ker je bil res zlat muc

[urmil]

Čeprav že dolgo nihče ni pisal v to temo, sem se odločila, da napišem mojo bolečo izkušnjo. Pred letom dni sem na evtanazijo odpeljala mojo psičko mešanko.
Odločila sem se, da je doma ne pokopljem, ker sem bom čez čas odselila in sem si želela, da ima grobek nekje na nevtralnem mestu, kjer jo bom lahko kadarkoli obiskala in prižgala svečko in kjer bo počivala v miru. Polek tega doma nimamo ravno veliko zemlje in enostavno nisem želela, da se navsezadnje hodi po njej. Ker je bilo ravno ustanovljeno pokopališče za živali na Dobravi, sem se odločila, da bo počivala tam.
Pri veterinarju sem povedala, da jo bom odpeljala in zakopala na pokopališču, a mi je kljub temu niso želeli kar tako predati. Morala sem prej urediti vse potrebne papirje na pokopališču in podpisati pogodbo. Pri veterinarju pa sem morala za to pridobiti potrdilo, da psička ni imela nalezljivih bolezni. Uspavali smo jo v nedeljo, pokopali v sredo, ker pokop ni kar takoj mogoč, ampak se ga načrtuje in potrebno je vse skupaj pripravit... Do srede je bilo truplo psičke v hladilnici na veterini. Pred pokopom sem na Dobravi dobila posebo vrečko na zadrgo, v katero so na veterino dali truplo moje psičke. Ves čas me je skrbelo, da jo bodo kljub mojim striktnim navodilo še pred sredo odpeljali, zato sem jih večkrat opominjala na to, da trupelce mora ostati in počakati na pokop. Res me je skrbelo, ker se mi je zdelo, da mojega namena ne jemljejo najbolj resno vsi na postaji. Še dobro, da je bil zmeraj tam veterinar, ki je psičko zdravil in na koncu evtanaziral in se je zelo potrudil ter mi pomagal.
V sredo sem končno šla po njo in ker sem želela biti 100%, da je v črni vrečki res moja psička, je to preveril moj dragi fant in mi povedal, da je prava in da je zvita v klobčič, kot da mirno spi. Dali smo jo v prtljažnik in jo peljali na Dobravo, kjer so že pripravili grobek. V grob sta jo položila delavca pogrebega podjetja, oblečena kot pri pokopu človeka. To se mi zdi res lepo, ker so izredno spoštljivo ravnali z njo. Sedaj je grob že splaniran in poraščen s trato.

Če ne bi imela podpisane pogodbe o najemu groba, mi je na veterini ne bi dali, tako pa ni bilo večjih problemov.
Moja Nika je ena izmed prvih živali, ki so pokopane na Dobravi. Ves čas ji utripa majhna lučka in gori kakšna svečka.
Zelo sem srečna, ker sem se tako odločila, ne bi je mogla pustiti na veterini.