Vzgoja dveh psov

[Drejči]

Smart,
tudi pri drugem boš morala paziti na enake reči, kot si pri prvem.

Na začetku mladiča niti ne smeš voditi na sprehode, na katere greš z odraslim psom. Mladič mora najprej spoznati svojo ožjo okolico (dom in vrt okoli hiše), za dolge sprehode je itak še premajhen  in pasjih sprehajališč se je zelo pametno izogibati tudi zaradi morebitnih bolezni, ki bi jih kot mladič, ki še nima vzpostavljenega imunskega sistema, lahko pobral na teh mestih.
Razlog več, da si na začetku z njim bolj ti kot pa vaš prvi pes je ta, da se mora mladič predvsem navezati nate. Če bo stalno poleg starejši pes, se bo mladič hitreje navezal nanj kot pa nate. In mislim, da ti ne bo všeč, ko jo boš nekega dne poklicala k sebi, ona pa bo najprej pogledala starejšega psa, kaj bo naredil on in ga seveda posnemala. Torej, če bo prišel on bo tudi ona, drugače ne. Ni nujno da bo tako, se pa takšno neželeno obnašanje velikokrat pojavi v primerih, ko je starejši pes vedno zraven.

Do "klanja", ki ga opisujete pa pride predvsem zaradi tega, ker lastniki ne znajo vsakega od psov postaviti tja kamor paše. Enkrat postavljajo enega na prvo mesto drugič drugega. Pri psih ne obstaja "vsi enaki, vsi različni". Zato so zmedeni in začnejo "začasno" pridobljeno prvo mesto braniti z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Seveda je predpogoj za takšen problem ta, da sta oba psa enako karakterno močna ali če hočete dominantna.

Drugače pa, imeti dva psa je nekaj enkratnega, vsaj zame.
Želim ti, da veliko veselja²

[darch]

čau  

No še moje izkušnje , ki imam 3 borderke doma  
Kot prvo manj kot dva psa ne bom imela nikoli več, seveda je odvisno to od pasme, pri meni ,ki imam borderje in sem se odločila da verjetno bo to moja doživljenjska pasma ni problema imeti 3 psičke. Med sabo se dobro razumejo , seveda je pa ta najmlajša šefica,  obe poštima ( mamo tudi, čeprav ji ta tudi kdaj pokaže, da je še vedno ona pa le mama   !!)

Glede prihoda novega štirinožnega člana v družino, ki že ima enega kuža, in če je stari pasme border pa  novi tudi  border , bi toplo priporočala ločeno ukvarjanje s mlajšim  štirinožnim članom.  Borderji imajo močan pašni nagon, in če se kdo hitreje giba od lastnika takoj njega vzame za interesantnejšo stvar, ker je bolj agilna. Tako, da je priporočljivo, da se  ta mladega posebej vodi in z njim ukvarja, da bo lastnik postal vodja in zanimiv. Ker tale paša med sabo ( med mojimi psicami) lahko postane prov moteča. To ima ta najmlajša šefica zelo v genih in vedno pase Ronco ( mojo srednjo psico ). In na sprehodih sploh ne šmirgla mene samo Ronco, kdaj se bo premaknila , da jo bo lahko popasla  , prov nadležno res. Sej pride, če se jo pokliče, sam še vedno ima en uč k Ronci obrnjen pa gleda kam gre. Drugače, ko sem sama z najmlajšo na sprehodu, je čist drugačana, takrat pa sem jest prva na njenem mestu. Se pozna, da sem z njo najmanj delala in nisva šle velikokrat same na sprehod ampak sem šla z vsemi tremi skupaj. Jest sem se navadla na tako onbašanje in me nič ne moti;  nekoga , ki bi pa to motilo bi bil pa lahko velik problem, ker to se ne da kar tako ven izzbit iz glave borderju,ki ima to v nagonu. Pa še kakšno slabo navado lahko pobere od starejšega.
Drugače se je pa lažje sprehajat z večimi psi, ker prej sem mogla skoz žogico metati , da sem eno zgonila, zdaj pa isto delam pa vse tri zgonim  , ena laufa po žogico,dve jo paseta , res hudo !!

Tako je boljše potrpet par mesecev pa posebej hodit na sprehode in se aktivno z mladičem igrat, ;  to se bo res poplačalo  Sej še vedno so lahko kakšni skupni sprehodi z ostalimi kužami, saj to jim je tudi v zabavo.


Tkole, upam da se kej znajdete iz tega, če ne, nardim povzetek: splača se hoditi posebej na sprehode  




čau

[Matic K.]

Hmm....

Princ

Si doslej edina, ki ti dva psa nista (očitno) prav zelo v veselje. Ali si pomislila, da krivda morda ni na psih ampak na tebi? Morda nisi dovolj avtoritativna, pa zaradi tega nista prav poslušna kot si napisala (ali vsaj eden)? Morda je razlog kje drugje....

Ne razumi me narobe. Jaz tvojega odnosa z psi ne poznam in ga ne mislim kritizirati. Na to sem samo pomislil ko sem prebral tvoje sporočilo.

Glede časa pa...jaz sicer ne hodim v službo vendar pa študiram, in moram reči, da mi še vedno ostane VELIKO časa za moji dve psici....vsaj par ur na dan. In ta čas resnično uživam!!!

Lp
Matic, Era in Dona

[Binji]

Pri nas se je tudi pojavil en problem. Imamo 1 leto staro kavkasko ovcarko, sedaj pa smo k hisi pripeljali mesancka med bernardincem in rotvajlerjem. Psicko smo imeli tudi s sabo ko ga sli iskat, ga je pa bolj ignorirala kot ne. Ko smo prisli pa domov in ji ga pripeljali prednjo se ji je pa kar strgalo. Zacela je kazati zobe, lajati, rencati... Potem ko smo jo malo okregali pa je bila tako uzaljena, da sploh ni hotela vec pogledat v njegovo smer. Zdaj sta locena po nadstropjih, da malo prespita celo stvar, bi bil pa vseeno hvalezen za se kaksen nasvet. Smo se pa ze od zacetka ZELO trudili, da smo starejsi psicki namenjali cimvec pozornosti v primerjavi z njim.
Prebral sem sicer celo temo, ampak nisem videl, da bi imel kaksen probleme z bolj agresivnim obnasanjem starejsega psa.

[Binji]

Po moje je predvsem problem ker se mladic noce podrediti psici. Ona renci in laja, on jo pa samo gleda, tacas ko jo drzimo na varni razdalji. Spustit si jo pa tudi ne upamo. Je vseeno precej tezja in vecja.

[deteljica]

Predvsem

Hvala Jania, za napotke.
Ravno sem razmišljala kako naj se psa naucita kako je kateremu ime za zacetek.Torej predlagas loceno ucenje, igralni cas pa skupaj. No, bomo videli kako, ko prideta avgusta domov.
lp
Tinka

Pazite, da ne bo prišlo do pretirane navezanosti , kot so opisane v spodnjih postih.
Če psa ne bosta bivala v istem protoru, ni problema. Ven hodite za začetek vsak posebaj, ne skupaj.
Vsak psiček se mora razvijati samostojno. Najbolje bo, če bosta od začetka razumela, da nista krdelo ampak da imata vsak svoje krdelo, čeprav sta obe krdeli prijateji.

[deteljica]

Zakaj se tako grozno bojite, da bi psa naredila krdelo? Mislim tako, na splošno, v tem konkretnem primeru te "nevarnosti" sploh ne vidim. Ta dva se bosta v najboljšem primeru tolerirala. Nekateri psi so po značaju taki, da nikoli ne delajo pravih krdel z drugimi psi, tudi če so prisiljeni živeti skupaj in si "deliti" lastnika. Jaz bi imela psa ločena vedno, kadar nista pod nadzorom, tudi večino sprehodov, šolanja in vzgoje bi potekalo ločeno. Bi pa že prav kmalu uvedla tudi nekaj skupnih sprehodov, včasih se psi lažje sprijaznijo z "tekmeci", ki smo jim jih vsilili na nevtralnem terenu. Vsaj na začetku bi moral biti vedno vsaj eden od njiju na povodcu.

Nič se ne bojimo krdela , saj imamo tudi mi eno številčno krdelo . Hotela sem samo poudariti ,da je bolje, da psa osnujeta " primarno krdelo" s svojimi družinami, v smislu, da naj psi ne bi bila eden na drugega bolj navezana kot na člane "človeškega" krdela. Predvsem pri dveh enako starih psih, če sta od malega ves čas skupaj, se lahko zgodi (ni pa nujno seveda), da kasneje eden obstaja bolj kot "senca prvega" in je brez njegove družbe kasneje nesiguren ali celo dpresiven in se v okolju sam vede kot bi bil nesocializiran.
sklepam, da bosta več dovolj skupaj med dnevom , če stanujejo skupaj, tako da, ker bosta veliko skupaj doma, se mi zdi pomembno in smisleno , da se sprehajata čim več ločeno- prav zaradi samostojne socializacije in polnega razvoja obeh osebnosti.
To pa seveda ne pomeni,d an esmejo nikoli skupaj na izlet in da mora to trajati večno....
Poleg tega se mi zdi "nevarno" da nepoučeni lastniki ob skupnem sprehodu dveh psov klepetajo med sabi in zgolj opzjejo psa pri igri, namesto , da bi se ukvarjali s psi. Čas na sprehodu naj bi bil namenjen psom. Sami med sabo se lahko igrajo, kadra nimamo časa in tega je v današjih časih precej .
Zakaj pa Lanabella misliš, da se bosta v najboljšem primeru le tolerirala? Moji psi se imajo med sabo prav radi, ne le da se tolrirajo. Izjema sta bial dv asamca -eden od niju doberman z zateženim značajem , ki sta s eletolerirala- na mojo zahtevo.
Med vsemi ostalimi je vladala velika naklonjenost in prijateljstvo. Eden od psov je bil parv depresiven več tednov ob poginu mlajšega sokrdelnika. Psica npr sploh že kar pretirava- do vseh v krdelu - ne glede na spol, se je vedno vedla prav matreinsko .

[bina]

Binji, mi imamo doma par, ki se ne razumeta preveč. To sicer ne pomeni, da se tepeta (kar bi bilo zelo čudno, ker sza psica in pes), se tolerirata, se pa ne igrata med seboj.

Psico sem pripeljala domov, ko je imel pes 5 let. Ker je bila psica še mladiček, se je seveda želela igrati s samcem. To pa njemu ni bilo všeč. Bolj je psica silila v njega, bolj mu je šlo na živce. Ugriznil je ni nikoli, je pa začel lajat nanjo. Zunaj je bila (in je še zmeraj) šefica psica in se zato pes umakne, če začne silit v njega. V hiši je pa šef pes (ker je stalno notri). In včasih kar z renčanjem pove psici, da ne sme v kuhinjo. V takem primeru spodimo oba psa iz kuhinje. Ampak če psica pusti samca pri miru, potem je vse OK.

Na sprehodu, na travniku se zamotita vsak sebe. In sta ponavadi vsak na svojem koncu travnika. Ampak, ko je treba pa lajat, pa združita moči Takrat se pa psica počiti močno in tudi ona laja (drugače ne). Jo je pa pes toliko sprejel, da sedaj ona lahko leži na njegovi postelji, pa ji nič ne naredi. Dokler ne rine v njega...

Torej, mi imamo doma par, ki se tolerira (sprva je bilo huje ), rada se pa nikoli ne bosta imela. In imam občutek, da pes psice ne bi nič pogrešal (če bi ona odšla). Za obratno pa ne vem...Ampak se mi zdi, da ga tudi ne bi pogrešala...

Lp Jana