Rada bi se zahvalila vsem tistim, ki so glasovali za mojo oz. Gemmino zgodbo. Posebna zahvala gre vsem tistim, ki ste svoj glas tudi utemeljili in namenili kar nekaj prijaznih besed, ki se niso dotaknile le mene, ampak celotne družine. Naš namen je bil predstaviti to neverjetno zgodbo tega neverjetnega psa, ki si je sam krojil usodo.
Gemma je res nekaj posebnega. Mama pogosto pravi, da je malo razpuščen pes in verjetno bi se mnogi strinjali. Moja vzgoja je temeljila in še vedno temelji na ljubezni. Kadarkoli pes ušpiči nekaj, kar se smatra za narobe, je ob tistem belem nosku in rjavih očeh težko ostati resen.
Niti enkrat mi ni bilo žal, da smo jo pripeljali domov in da pripada prav meni. Sem ponosen lastnik tega psa in vesela, da imam tudi doma delček neukrotljivega sicilijanskega duha. To je tisti duh, ki ga z vzgojo namenoma nisem hotela spremeniti, pa čeprav me je in me bo stal še kar nekaj živcev.
Kakršen lastnik, takšen pes. In obratno. Tudi Gemma pri moji vzgoji popušča. Oprosti mi tiste urice, ki jih namesto na sprehodu s povodcem v levi roki preživim pred računalniškim monitorjev z miško v desni roki. Jaz njej oprostim tisti znameniti sicilijanski poleg, pri katerem je pes vedno 2 koraka pred lastnikom.
Hvala še enkrat in upam da se v čim večjem številu vidimo na podelitvi nagrad čez nekaj tednov.
LP vsem!
Jana. Vse pravice pridržane.
