Kaj naredi psa za psa, sposobnega delati

[mm]

Pravzaprav se strinjam s tem, da je smešno, da se delijo pasme na delovne in razstavne linije, a sedaj ko pa je tako kot je, je pa dejstvo, da imaš več možnosti, da boš dobil psa z dobrimi zasnovami za delo iz delovne linije in obratno za lepotnega prvaka.
Tudi naša KZS je razdeljena na "športni" in "razstavni" del. Je pač tako, da eni poudarjajo lepoto, eni pa delo. In potem vsak forsira svoje. V lepotnih linijah začnejo poudarjsti določene lastnosti, ki niso dobre za delo - npr. prevelika okotenost pri NO (pes potem težje skače), v športnih pa na račun dobrih zasnov zanemarjajo zunanji izgled.
Lepo da obstaja kašen pes, ki je uspešen v obojem.

[dejvi]

No pa bom še jaz pristavil svojo skodelico.

Moj odgovor na vprašanje: Kaj naredi psa za psa, sposobnega delati? bi bil: lastnik oz. vodnik. Pes bo "delal" toliko in tako kot se bo lastnik z njim ukvarjal in seveda kako bo lastnik z njim delal, se pravi znanje lastnika je tuka tudi zelo pomembno. Da pa so lastniku in psu postavljene določene meje s strani pasme-lastnosti le te in individualnih lastnosti oz predispozicoj pa je menda tudi nesporno.

Debata, ki se je tu vnela o razliki med razstavnimi in delovnimi linijami pa se da ponazorit takole: Če bi hoteli vzet otroka, ki bi naj postal vrhunski košarkaš, bi najbrž vzeli otroka zelo visokih stašev, ki so se tudi sami ukvarjali z košorko ali kakšnim drugim podobnim športom.... V kinologiji tako eni furajo rastave drugi delo, pse pa jemljejo iz legel, kjer so starši počeli to kar bi radi počeli oni, vse na nek način logično (košarka pa to). Da se skozi čas pojavijo tudi razlike med linijami pa je posledično tudi logično.

Za kakšen procent se zviša verjetnost uspeha psa ene ali druge linije v njegovi "namembnosti" pa je spet drugo vprašanje (če lastnik ne zna, bore malo - po moje). Stvar pa je tudi težko dokazljiva.

Tretje še nenačeto vprašanje pa je moralna sprejemljivost takšnega početja...delitev psov na linije...si predstavljate halo, ki bi se zagnal, če bi to teorijo začeli furat pri ljudeh(košarka pa to)?

[lester]

Dejvi ,
tole s košarko pa nisem razumela
pa nit Mat, glede njegovega vprašanja o razstavah (zadnji odstavek)

Malo bi vas spomnila, da so vse te pasme , ki jih je navajal tudi Mat, navedene pri FCI s * (ali pa ** ali pa (*). To pomeni, da če hoče neka službena pasma dobit naziv mednarodni lepotni šampion mora  tako ali tako naredit služben izpit I (oziroma odvisno od pasme). Pes, ki ne naredi tega  izpita, NE BO NIKOLI MEDNARODNI LEPOTNI ŠAMPION, .  

Ne vem pa , če imajo "delovni" pri izpolnjevanju delovnega šampionata  pogoja kakšen "lepotni kriterij"? Sem hotela še nekaj dopisat, pa sem se raje v jezik ugriznila

Je pa res, da so ljudje, ki se ukvarjajo z razstavami  promocijsko s svojim psom bolj odmevni  kot "delavci", kar je logično, saj je v razstave vkljčeno več ljudi, medtem ko je v delo vljučen določen krog ljudi.

Pa tudi, če bi človek hotel delati oboje, se mu lahko zgodi, da se lahko tekmovalni/razstavni termini pokrijejo , pač sezona je kratka in je običajno v določenem obdobju več različnih prireditev hkrati.  

Prisotne so (ali pa še bodo) tudi sorazmerno nove pasje športne panoge (npr.agility) , za katere verjamem, da so (v rekreativne smislu bolj dostopne nekemu "povprečnemu vodniku"  in   kompatibilne z razstavami in razstavnimi linijami!
Razstave so bile , so in bodo v približno istem formatu ,
medtem ko se pasji športi širijo in prihajajo novi.

[lester]

Kot je povedala mm je tudi kinologija "locena" na dve smeri.

Kinologija je pač ločena na toliko smeri, na koliko jih ločuje "človek".

[simi]

Tretje še nenačeto vprašanje pa je moralna sprejemljivost takšnega početja...delitev psov na linije...si predstavljate halo, ki bi se zagnal, če bi to teorijo začeli furat pri ljudeh(košarka pa to)?

Najprej: Ce bomo pse se bolj zaceli enaciti z ljudmi, kot jih ze sedaj prevec, bomo pse naredili invalide, kot nakatere pasme zaradi neumnosti ljudi ze skoraj so.

Teorija klasificiranja ljudi pa se ze v realnosti odvija. Nekaj je pa ce malo karikiram zelo dobro vidno tudi pri kosarki ce si jo ze izpostavil kot primer.  Genski pogoj (najmanj en visok stars) je izpolnjen, torej otrok je genetsko dobro zasnovan. Kaze, da zna hodit in da zna pri tem se voditi zogo, motoricne sposobnosti so se do starosti 5 let lepo razvile. Torej ocena genske izbire bodocega tekmovalca je odlicna. Sedaj pa se postavlja vprasanje ce ima ta otrok dovolj financno mocne starse, da bodo financno sposobni kriti stroske njegovega treninga.
In kaj je tukaj drugega kot delitev? Visina se cedalje bolj visa iz tega izhaja, da gensko gledano, bi moralo biti kosarkasev "kot dreka", ker pa ni denarja je tudi kosarkasev malo.
Torej tudi ljudi delimo. Tako kot pse. Pa ce hoces se primerjavo med "delovno" in "lepotrno" linijo pri ljudeh. Manekanke so vse gensko gledano potencialne kosarkasice. A le majhen procen se ukvarja z "delavno vejo" ogromno pa jih je "lepotne veje".
Se lepo slisi ko dam manekenke za primer lepotne in delovne vzreje?
Prav isto je ce psa enacimo z clovekom.

[lester]

Ze vceraj sva ugotovile da to obstaja. Pa ne samo dobermanka ampak tudi kraljevi pudl se je pojavil na tekmi iz poslusnosti v lepi "lepotni" frizuri in je celo zmagal. Zato obracaj kakor hoces da se ce imas vrhunskega psa, cas in predvsem denar.

saj ne obračam. Citiram in dopisujem tako kot počneš ti in se pri tem zabavam  
če pa misliš primere kot je ta kraljevski koder (a je začetek imena na U?), pa je takih primerov  v Sloveniji še veliko veliko več .

[Barbka]

Osebno se ne strinjam s pavšalnimi ocenami, da za razstavo ni potrebno "delati".
Dober razstavni pes mora "delati" v razstavnem krogu, le nacin dela je drugacen. Prav tako so potrebne kondicijske priprave, ki so ravno tako pomembne kot pri psih, ki delajo.
Prav tako je pes v starosti 4; 5 let dokoncno formiran in praviloma najboljsi za razstavljanje. Podobno kot pri vseh vrstah dela.
Lester - mogoce za informacijo - za "delovna" prvastva se mora biti pes ocenjen z oceno najmanj prav dobro. Ta ocena pa zagotavlja ze kar tipicnega psa.

SImi - absolutno razumem, da je specializacija za vrhunski rezultat nujna. Le redko uspe enemu psu & vodniku tako na razstavnem kot na delovnem podrocju. SO izjeme, ki potrjujejo pravilo, seveda so.

V bistvu mene zanima sledeče:
zakaj ljudje pse, ki so komaj se podobni svoji pasmi ali ki imajo nekatere napake, ki bi bile na razstavnem (in s tem posledicno vzrejnem) segmentu oznacene kot "tezke" ali celo "izkljucujoce iz vzreje" avtomatsko okarakterizirajo "delovna linija"? In zakaj je pes, ki ustreza standardu (in lahko dobi tudi odlicno oceno in je atraktiven za vzrejo) okarakteriziran za "razstavno linijo", kar ima velikokorat, posebej pri ljudeh, ki s psi delajo (ali se ukvarjajo s pasjimi sporti), izrazito negativen prizvok?
Razumem, da je vsaka vrednostna sodba lasntika o svojem psu zelo subjektivna. Kljub vsemu pa potem ne razumem, da je enaka vrednostna sodba sorodna celotni grupi ljudi.
Osebno sem se pri vzreji mojih psov zavzemala, da bi bili cim blizje idealnemu psu te pasme, pa bi vendarle obdrzali delovne lastnosti (naravne zasnove), tipicne za pasmo.
Ker pa pocasi ogledujem za drugo pasmo, sem ugotovila, da je pri njej diferenciacija na "t.i. "delovne" in "razstavne" se vecja kot je bila pri moji "osnovni" pasmi.
In bi v principu rada dojela "drugo" stran . Kot je Sirtaki napisala v svojem postu. Ce pes nima npr. podlanke, ki je pasemsko zahtevana in razumljiva s strani dela (npr - ovcar, ki mora delati s credo v vseh vremenskih pogojih potrebuje kozuh, ki ga bo varoval pred dezjem in mrazom, kar ga samo krovna dlaka ne), pa je uspesen v nekem pasjem sportu, razstavno pa ne, velja za "delovnega" (ceprav je ravno hiba, ki se najbolj opazi na razstavah, in za pasji sport ni pomembna, dejansko pomembna za delo in zivljenje psa). Pes pa, ki bo imel "vec dlake" bo takoj "show pes". Ceprav mu bo potem v razstavnem krogu pripisana "hiba" ker bo zavzel polozaj, tipicen za pasmo. Ali pa bo za "delovno" vzrejo okarakteriziran izrazito zivcen pes, ki ima izrazit nizek prag vzdrazljivosti in hitro "prime", ceprav standard npr. zahteva samo ostrega in pogumnega psa (kar seveda pomeni nekaj cisto drugega). Ali pa anatomske napake - npr. neprilezni komolci, nepravilna okotenost, ki v principu spremljata "delovne" pse, manj pa jih je opaziti med "razstavnimi" psi. Ceprav ravno pravilna anatomska zgradba omogoca pravilno (in pasmi tipicno) gibanje.
Ne govorim o ekstremih (prvakih v delu ali prvakih v lepoti), temvec o "psu dolocene pasme" in "sposobnostjo dela v odvisnosti od stopnji ustreznosti standardu pasme".

Osebno se strinjam s trditvijo, da je stvar vodnika, koliko bo pes delal. Vendar je tudi dejstvo, da pes, ki ni iz pravega testa ne bo delal. Rada pa bi nasla tisto sticisce obeh trditev in razumela odstopanja od njih.

[sirtaki]

Ce sem lahko malo zoprna, tale tema je malenkostno zasla stran od osnovnega vprasanja, ki ga je Barbka spet postavila.
Ker mene zanima popolnoma isto, probimo ugotovit odgovor na osnovno vprasanje "kaj naredu psa delovnega" po mnenju ljudi. Na konkretnih primerih jasn (Barbka se loteva ovcarske pasme, jaz bi se lahko prinasalcev itd)

V bistvu mene zanima sledeče:
zakaj ljudje pse, ki so komaj se podobni svoji pasmi ali ki imajo nekatere napake, ki bi bile na razstavnem (in s tem posledicno vzrejnem) segmentu oznacene kot "tezke" ali celo "izkljucujoce iz vzreje" avtomatsko okarakterizirajo "delovna linija"? In zakaj je pes, ki ustreza standardu (in lahko dobi tudi odlicno oceno in je atraktiven za vzrejo) okarakteriziran za "razstavno linijo", kar ima velikokorat, posebej pri ljudeh, ki s psi delajo (ali se ukvarjajo s pasjimi sporti), izrazito negativen prizvok?
In bi v principu rada dojela "drugo" stran . Kot je Sirtaki napisala v svojem postu. Ce pes nima npr. podlanke, ki je pasemsko zahtevana in razumljiva s strani dela (npr - ovcar, ki mora delati s credo v vseh vremenskih pogojih potrebuje kozuh, ki ga bo varoval pred dezjem in mrazom, kar ga samo krovna dlaka ne), pa je uspesen v nekem pasjem sportu, razstavno pa ne, velja za "delovnega" (ceprav je ravno hiba, ki se najbolj opazi na razstavah, in za pasji sport ni pomembna, dejansko pomembna za delo in zivljenje psa). Pes pa, ki bo imel "vec dlake" bo takoj "show pes". Ceprav mu bo potem v razstavnem krogu pripisana "hiba" ker bo zavzel polozaj, tipicen za pasmo. Ali pa bo za "delovno" vzrejo okarakteriziran izrazito zivcen pes, ki ima izrazit nizek prag vzdrazljivosti in hitro "prime", ceprav standard npr. zahteva samo ostrega in pogumnega psa (kar seveda pomeni nekaj cisto drugega). Ali pa anatomske napake - npr. neprilezni komolci, nepravilna okotenost, ki v principu spremljata "delovne" pse, manj pa jih je opaziti med "razstavnimi" psi. Ceprav ravno pravilna anatomska zgradba omogoca pravilno (in pasmi tipicno) gibanje.
Ne govorim o ekstremih (prvakih v delu ali prvakih v lepoti), temvec o "psu dolocene pasme" in "sposobnostjo dela v odvisnosti od stopnji ustreznosti standardu pasme".