Od male bubice do pravega metulja

Ko sva se s fantom odločila za nakup "najinega" psa, je bilo najprej vprašanje pasme. Nikoli se nisva pogovarjala o tem, kakšnega psa si želiva. Ker sva živela v majhnem najemniškem stanovanju, je bilo nekako obema jasno, da bi bil bolj primeren majhen pes oz. še bolje mini pes. Vzela sva nekaj knjig pasem in začela listati in gledati slikice. Od velikih pasem je bilo kar nekaj takih, ki so me pritegnile, male pa mi niso bile najbolj povšeči, dokler nisem zagledala papillona. To je bila pasma, ki mi je takoj padla v oči. Že na slikici je izgledala tako nagajiva. Všeč mi je, da je izgledala nekako kot "čisto pravi" pomanjšan pes - prava razmerja stlačena v malo škatlico. Odločitev je padla v trenutku. Oba sva se na prvi pogled zaljubila. Vedela sem, da pri psu ni izgled vse, zato se je začelo iskanje informacij. Papillon mi je tudi karakterno zelo ustrezal, gledala sem filmčke, na katerih so mali psi veselo poskakovali, brala prispevke lastnikov na mailing listi, pisala vzrediteljem... Čez nekaj mesecev se je začelo iskanje mladička. Bila sem zelo vesela, ko sem ugotovila, da je ena psička te pasme v Sloveniji in na internetu dobila email naslov g. Jane Blekač. Žal sem kmalu dobila njen odgovor, da Lady ne bo nikoli parila, mi je pa ponudila pomoč pri iskanju papillona v tujini, za kar sem ji zelo hvaležna. Najprej se mi je zdelo grozno iti po psa v tujino, nisem zaupala nakupom "preko interneta", ko pa mi je g. Jana zagotovila, da so psarne, ki mi jih je omenila, vredu in se tudi veliko pojavljajo na razstavah, sem se opogumila in začela iskati mladička. Najprej nismo imeli sreče, nekako ni bilo psičke za naju. Po napornem čakanju pa nama je končno vzrediteljica sporočila, da ima psičko za naju. Vsak dan nama je pošiljala slike in novice, kako se Geri razvija in kmalu je napočil čas, ko smo šli po njo. Takoj, ko sem zagledala mladičke, sem vedela, katera je najina. Pa, kot bi tudi ona vedela, je prva pritekla k nama in naju cela polizala. Definitivno je bila ljubezen na prvi pogled.


Gerijin prvi dan na sveže "osvojeni" postelji

K nama je prišla Geraldine de Pompadour, ki jo sedaj kličeva kar Geri. Že prvo noč je bila zelo pridna in spala kar 10 ur . V nekaj dneh je osvojila sobno čistočo in povodec, najkrajša pot pa je bila do mojega srca -  natanko par sekund . Zadnje jesenske dni smo izkoristili vsak sončen dan in ga preživeli zunaj. Že v prvem mesecu je Geri spoznala veliko novih pasjih prijateljev. Seveda najprej Mašo in Kajo, ki živita z mano že od prej. Čeprav sta bili do nje najprej zadržani, sta ji hitro pustili tudi do svoje hrane in posteljice. Kljub temu, da nista veliki, pa se vseeno še danes zelo previdno (raje manj kot več) igrata z njo. Mislim, da čutita, da jo lahko poškodujeta. Še isti mesec sva se tudi vpisali v malo pasjo šolo, kjer pa je Geri kljub svoji mladosti osvojila kar nekaj ukazov. Naučili sva se sedi, prostor (ampak le, ko je trava suha ), tek skozi tunel, preskok nizke ovire in vajo ki je spominjala na poleg ...


Geri utrujena od vseh teh vaj

Že ko je prišla k nama, sem opazila, da se ji oči veliko solzijo. Ker pri Maši in Kaji tega nikoli ni bilo, sem takoj panično klicala vzrediteljico, ki mi je zatrdila, da je to čisto normalno za papillona, ki odrašča. Seveda sem odšla tudi do pasje okulistke, ki mi je potrdila, da so solzevodi čisti in dovolj široki in da nima nobene vraščene trepalnice ali vnetja oči. Povedala nam je, da je to običajno za pritlikave pasme. Nekateri psi se solzijo celo življenje, nekateri pa samo, ko so mladi. Tako smo šli pomirjeni domov. Intenzivno solzenje se je res ustavilo tam nekje pri 10. mesecu starosti. Sedaj se ji oči solzijo le ko piha veter, je sveže okopana (od šampona) ali ji pade kakšna dlaka v oko.
Ko je začelo postajati bolj mrzlo, Geri pa je bila v najbolj hecni fazi -  fazi menjavanja puhka v pravo dlako, jo je začelo zebsti in se je prehladila. Tako sem ugotovila, da bomo očitno potrebovali kak plašček in toplo oblekico. Sicer takrat v naših trgovinah ni bilo veliko izbire, tako da sva le stežka našla kaj za malo Geri in je bilo potrebno malo inovativnosti in šivanje oblekice doma. Tako je nastalo kar nekaj oblekic, saj je Geri pridno rasla in prerasla stare oblekice. Na mrzle sprehode je tako jeseni in pozimi hodila oblečena.


Geri v domači kreaciji

Proti koncu zime je Geri dobila že bogato gosto dlako in smo začeli oblačenje opuščati. Spomladi pa smo dočakali Gerijino prvo gonitev. Najprej sem bila presenečena, ker je Geri krvavela razmeroma veliko za tako malega psa. Na srečo je bila vajena oblekic in si higienskih hlačk ni snela ponoči, ko je spala z nama na postelji. Med gonitvijo je bila izredno "tečna", skakala po hiši, cvilila, ni imela volje do igranja..., po gonitvi pa se je stanje normaliziralo in spet smo dobili našo staro Geri. Ob naslednji gonitvi se Geri karakterno ni nič spremenila v času gonitve. Poleti smo preživeli 3 mesece doma z Mašo in Kajo in tako se je prijateljstvo med njimi le še poglobilo. Geri se je povsod tlačila ali k eni ali k drugi, vedno je tekala za njima in ju lovila, tudi na dolgih skupnih sprehodih ni omagala.


s Kajo in Mašo

Že takoj, ko je imela 6 mesecev, sem začela Geri tudi razstavljati. Svet razstav je bil obema tuj in sva ga začeli osvajati s skupnimi močmi. Dobra ocena na prvi razstavi nama je bila velika spodbuda, ki nama je dala še več volje za nadaljevanje. Prava Gerijina razstavna kariera pa se je začela spomladi, ko smo obiskali kar nekaj razstav in poleti, ko je Geri osvojila Slovensko Mladinsko prvaštvo v lepoti in pa Mladinsko prvaštvo Srbije in Črne gore. V Črni gori je Geri osvojila celo 3. mesto v BIS mladih. Vnovične potrditve pri slovenskih in tujih sodnikih so nama zopet dale krila. Razstavljanje pa nama ni prineslo le dobrih rezultatov ampak tudi nova poznanstva in obilico prijetnega druženja. Tako sva spoznali tudi veliko tujih vzrediteljev papillonov, s katerimi si še vedno dopisujem.


Nely in Geri na zasluženem počitku v Črni gori

Konec poletja se nam je nepričakovano pridružil še en pasji član - whippet Gan dei Rufolo, po domače Žan . Z Geri sta se takoj ujela, čeprav sta si po videzu zelo različna, se vedno "tiščita" skupaj. Njuna ljubezen pa se je še bolj pokazala ob Gerijini gonitvi, ko sta tulila vsak v svoji sobi in jima ni bilo jasno, zakaj ne smeta biti skupaj.


zaljubljena Žan in Geri

Pri drugi gonitvi je Geri izgubila obilico dlake in spet postala "oskubljena kura". Žalostno sem gledala slike izpred par mesecev in se spraševala, če bo vsako gonitev tako. Ampak v resnici je Geri začela nova dlaka kar hitro rasti in se gostiti, tako da se je med zimo kar lepo "oblekla".



Z Geri sem se kljub temu, da ni to moj prvi pes, veliko naučila, bolje spoznala kinologijo, predvsem pa nove prijatelje in znance. Geri je tudi izredna pozerka, saj takoj ko vidi fotoaparat, začne postavljati svojo lepo glavico in migat z repkom.
Geri je izredno igriva, še bolj pa crkljiva psička. Najin dan se začne v poznem jutru, ko zvoni budilka. Ko Geri zasliši budilko, se takoj še bolj tesno privije k meni, me poliže po licu in položi glavo tik k moji "Daj no, samo še malo spiva in se crklajva". Ko ob drugem zvonjenju ponovi vajo, mi ne preostane drugega, kot da se še par minutk pocrkljava v postelji. Medtem, ko jaz vstanem in pozajtrkujem, pa Geri še vedno "globoko razmišlja" v postelji. Ko prileze iz "brloga", se najprej pol ure preteguje, že naslednji trenutek pa me vabi k igri. Ko se naigrava (seveda Geri nikoli ni dovolj), pa gre še malo razmišljati na svojo posteljico .


pozerka Geri

Priznam, Geri me je razvadila, zaradi nje spim zjutraj kako urico več kot ponavadi, se popoldne spet crkljava, namesto da bi delala, zvečer me poskuša spraviti spat ob normalnih urah, prepriča me, da grem ven tudi, ko se mi ne da najbolj, ko sem slabe volje, mi veselo prinese njeno igračko (plišasto miško, ki se navije). Če se takrat ne zmenim za njo, začne miško sama navijati tako, da jo da med tački in z gobčkom povleče za vrvico in takrat se nasmejem do solz. Če sem tečna, me nalaja nazaj, če norim pa noriva skupaj.


tudi pomežiknit znam

Avtor zgodbe in fotografij: Mojca Vojska - Geri