Pripoved Whippetke Tilly

Pozdravljeni prijatelji...
Moje ime je Borghesia Paradise Grey, sem pasme Mali Angleški Hrt - Whippet in lastnica me je preimenovala kar v Tilly. Skotila sem se 26.01.2001 na Hrvaškem.
K svoji lastnici Mateji sem prišla 23.03.2001, po dolgem prepričevanju njenih staršev, kako zelo si me želi in prepričevanju mojega vzreditelja, da si resnično želi psičko (namreč, ni me hotel oddati, ker sem bila edina psička med šestimi bratci).
 

6 bratcev in jaz
Slika: Paradise Grey


Jaz še pri vzreditelju
Slika: Paradise Grey

Ko sem še bila pri vzreditelju, je bilo zelo veliko govora o tem, da je čas, da moram oditi... Govoril je o tem, da me mora še lepo očediti in da me bo okopal. Ni mi bilo všeč kopanje, kajti ne maram vode (grrrr). Ko me je okopal, me je lepo posušil in lahko sem odšla končno po dolgem ''mučenju'' spat. Zjutraj sem morala zgodaj vstati.
Nato me je vzreditelj dal v box in sva nekam odpotovala. Kar naenkrat sem pristala na meji med Slovenijo in Hrvaško. Vsi cariniki so me občudovali in se zanimali zame, kajti ''prvič'' so videli mene oz. pasmo, katere sem. Končno sva se ustavila na slovenski meji, ko je kar naenkrat od nekje pritekla ena nora ''ženska'', ki je kar zajokala…
Predno sem spoznala, da je to moja bodoča lastnica, me je že imela v naročju in me nežno ljubkovala... Ves pogovor je potekal o meni. O vzgoji, negi, razstavah in mojih bratcih. Mene je tako zeblo, da se je moja nova lastnica odločila, da me da v naročje njenega fanta... Tam mi je bilo zelooo všeč. Zabubila sem se v njegov pulover in ga neskončno lizala. Na prvi pogled sem se zaljubila vanj.
Nato je bil počasi čas, da se poslovim od vzreditelja in grem novim potem naproti.
Ko sem prišla po dolgi poti končno v Ljubljano, so me zunaj počakali Matejini starši in sosedi, ki imajo tudi Whippetko, ki je sedaj moja prijateljica. Vsi so me božali, crkljali in me klicali k sebi. Samo, kaj ko nisem še vedela, da je moje ime Tilly. Ni mi bilo točno jasno, kaj se dogaja, zato sem bila malo prestrašena.
Nato me je Mateja peljala še spoznati k fantovim staršem. Malo me je bilo strah. Vendar sem ta strah premagala takoj, ko mi je Gregov oče dal poslastico... Mjamiii, je bila dobra.


Prvič doma
Slika: Mateja Zajič

Prvi večer doma me je bilo zelo strah. Nisem imela zraven svojih bratcev in se nisem mogla k njim stisniti. Mateja je prepričevala Grego, naj me le vseeno vzameta na posteljo, saj je to moja prva noč v novem domu. No, pa je le popustil in sem pristala gor. Kolko sem bila srečna, da sem se lahko crkljala pri njej. Celo noč sem bila pridna in sem lepo pančkala.
Naslednji dan sem se že razigrala in sem že postala mala razgrajačica... Naslednji dan ponoči me je Grega peljal ven, ker me je tiščalo lulat, pa me je skoraj izgubil. Sicer sem slišala neke čudne besede, vendar sem mislila, da je nekdo drug in se nisem odzvala. Ko pa sem zaslišala besedico Malena, sem takoj prišla k njemu (tako me je klical vzreditelj). Ko sva se končno našla, je bil ves presrečen, kajti ustrašil se je, da me je izgubil.


Jaz z dvema bratcema
Foto: Urša Krošelj

No, tako sem pridno rastla. Mateja me je vozila v različne pasje družbe, kjer sem se vedno igrala z različnimi kužki, najraje pa sem grizla za ušesa kužke z dolgimi ušeski ali pa cufala dlako dolgodlakim kužkom.

Spomnim se tudi svoje prve razstave. Mateja in Grega sta me dan pred razstavo okopala, mi postrigla krempeljčke in mi govorila, da se moram jutri izkazati. Odšli smo na dolgo pot v Lendavo. Na razstavi niti pod razno nisem uživala. Tolko psov..., jaz bi se z vsemi igrala. Pa se z nobenim nisem mogla igrati. Tolko ljudi..., vsi so me hoteli božati. Končno je bil čas, da sem odšla v krog, kjer je bil sodnik, ki me je ocenjeval. Napisal je same lepe stvari o meni. Dobila sem oceno "zelo perspektivno". Nato sem šla v Best in show. Tam pa sem po drugem krogu odšla ven iz ringa. Ampak vseeno, jaz sem bila zelo zadovoljna, da je bilo napornega dneva konec, Mateja pa, da sem dobila oceno zelo perspektivno in lep opis.

Vedno starejša sem bila, vedno bolj sem nagajala Mateji. Spomnim se, da sem enkrat našla kredo (kamen) za risanje po tleh. Zagrabila sem ga in tekala po celi soseski z njim. Grega in Mateja sta me pa lovila... Hahaha... Eden iz ene strani, drugi je prišel iz druge, jaz pa sem se spretno izmikala. Celo uro sem se imela tako dobro. Dokler me seveda nista ujela. Potem sem jih pa za gubo dobila, Samo, ne vem zakaj? Saj sem se samo igrala.

Najbolj v spominu mi bo ostala ena stvar. Ko sem bila stara 10 mesecev, sem se v igri hudo poškodovala.
Igrala sem se z bassetko Loro in med tem, ko sva tekali, sem stopila na odprto konzervo in sem si porezala tačko. Takoj sem pritekla do Mateje in ji tačko dvigovala. Mateja je mislila, da prosim za hrano. Ker vedno, ko sem prišla sama do nje in ji pomolila tačko, sem dobila kak slasten piškotek. Pa nisem hotela tega. Dokler se Mateja ni dotaknila tačke in pogledala na tla ter zagledala cele luže krvi, sploh ni vedela, da je kaj narobe.
Ko je zagledala mojo rano, me je takoj dvignila in odnesla domov. Ko smo bili doma, je pregledala mojo tačko. Mene je tako zelo bolelo, vendar sem bila vseeno zelo pogumna. Po telefonu je klicala dežurnega veterinarja, vendar me ni hotel sprejeti, ker to pač naj ne bi bilo življenjsko nevarno. Naredila je prvo pomoč in mi tesno povezala tačko. Jaz pa sem se iz minute v minuto slabše počutila. Zjutraj me je peljala v veterinarsko ambulantno, kjer so ji povedali, da sem si porezala žilo, kito in pa blazinico, in da bi ponoči lahko izkrvavela. Tako sem se ustrašila sama zase, Mateja pa me je v joku zapustila. Spomnim se, da sem kar naenkrat zaspala. Čez nekaj časa sem se zbudila in nogico sem imela povito. Bolela me je, zato sem veliko jokala. Ampak so mi pomagali in dobila sem tablete proti bolečinam. Z nogico sem imela težave 1 mesec in nisem smela tekati. Bila sem toliko nesrečna, da je Mateja vsake toliko časa popustila in me spustila, da sem za svojo dušo malo tekala. Končno, po mesecu dni, so mi odstranili ves povoj in longeto. Tako sem že spet lahko zaživela in se igrala s svojimi prijatelji.


Na dan odstranitve povojev je nastala ta slikica
Slika: Mateja Zajič

No, moja druga razstava je bila v Portorožu. Mateja me je peljala na Cacib in specialko hrtov. Tu sem dvakrat dobila dober opis in pa naslov "prvak razreda mladih". Vendar, meni te razstave niso bile všeč. Vedno polno psov, s katerimi bi se igrala in ljudi, katerim sem se morala umikati, da me ne bi pohodili. Bila sem vsa nesrečna, žalostna. Mateja je končno videla, da v tem ne uživam, zato se je odločila, da mojo razstavno pot konča.
Vendar, s tem je mislila tudi sterilizacijo..., grozaaaa.
Odpeljala me je k veterinarju, kjer so opravili poseg. Zelo sem bila jezna na njo in cel teden je nisem hotela pogledati. Pa se mi je hotela prikupiti. No, saj konec koncev se mi je. Itak, kako naj ji pa zamerim, če pa tako lepo zame skrbi. Me vozi ven v pasjo družbo, s katero neznansko uživam.


Jaz s prijatelji v Tivoliju
Slika: Sabina Jarc

Ker si Mateja in Grega tudi neznansko želita še enega psa in sicer Bullterrierja, me vozita v družbo le teh. Na začetku sem bila sicer malo prestrašena, ker so to masivni psi, vendar ker so bili tolko razigrani in ker vsi uživajo v tekanju za žogico in skakanjem za baloni, sem jih takoj vzljubila.


Licky in jaz
Slika: Mateja Zajič


Jaz in Tayra
Foto: Sebastjan Dimnik

Mateja mi za vsak rojstni dan kupi kakšno darilo. Za prvo leto mi je spekla torto.
Za drugo leto sem dobila bikovko. Za tretje leto sem dobila rdečo oblekico.
Za četrto leto sem dobila kup pasjih piškotov. Za peto leto pa še ne vem, ker ga bom praznovala čez 4 dni. Komaj čakam, da me preseneti. Nekaj sem slišala o tortici in bikovki.


Jaz v oblekici
Slika: Mateja Zajič

No, nekaj iz svojega življenja sem pa le povedala. Nikoli mi ni dolgčas, ker če mi je, si sama popestrim dan. Vedno sem obkrožena z otroci, ki jih neskončno obožujem in jih prelubčkam. Zelo rada spim pri Mateji v postelji in se stiskam z njo. Zelo rada tekam za žogico, ki mi jo meče Grega (vrže jo zelo daleč). Z Matejo rada hodim na pasja druženja, kajti obe tam neskončno uživava. Jaz v igri s prijatelji, Mateja pa v gledanju nas navihančkov.

Za konec naj povem še to, da sem hvaležna moji družini, ki me ima neizmerno rada in vam, ker ste si vzeli čas, da ste prebrali mojo pasjo zgodbo...

Lp od Tilly

Avtor: Mateja Zajič – Biby