kraški ovčar - čvek

[Blumina]

Tripikice!
Se neki sem se spomnila. Ce zelis, da tvoja pikica ostane odprta do vseh ljudi in jim zaupati, bi bilo zelo dobro, da na sprehodih, ko srecujes razlicne ljudi, njih prosis, da pocepnejo k njej, jo pobozajo in ji dajo kaksen priboljsek. Ce se jim ljubi naj se tudi poigrajo malo z njo. Naj bodo razlicnih starosti, od otrok do starejsih. Priboljsek moras pa itak vedno imeti v zepu. Da jo lahko nagradis, ce je pridna. Nujno pri odpoklicu. Vedno jo nagradi, ko pride na klic.
Sedaj pa res ze tezim!
Pozdravcek
Blumina

[do-khyi]

Ravno danes 17. maja pa bi imela moja kraševka rojstni dan, če bi bila še živa bi dopolnila 19 let, kar je seveda skoraj nemogoče.
Še nikoli nisem pozabila na njen rojstni dan... in upam in želim, da živi srečno večno življenje.

[Blumina]

Joj, joj, Tripikice!
Se dobro, da si takole preko spleta lahko izmenjamo besede.
Spet bom pametovala, upam, da ti ne bom sla na zivce s tem. A res ne zelim, da naredis napako, ki jo bos zelo tezko ali pa nikoli vec popravila.
Poglej, vsako usmerjanje kuzka pri vzgoji ima svoj namen. Zidar pac opisuje (verjetno je to knjiga izdana kar nekaj let nazaj, da ne recem desetletja) nacin, ki izoblikuje psa, zadrzanega do tujcev, cuvaja, psa ki bo kot svojega zaveznika videl le svojega lastnika, skratka tisto, kar sem razumela s tvojim mailov, kar tebi ni namen.
Ce si zelis kuzka, ki bo tebi v ponos kot spremljevalec, kamorkoli bosta z mozem pac sla, potem tak nacin zate ni pravi. Ne recem, da ni pravi za dolocene pasje zaposlitve. A verjetno ne sklepam narobe, ce recem, da bo zaposlitev tvoje psicke ravno spremljanje in krajsanje casa tebi in vojim
Solanje za psa spremljevalca temelji na odprtosti do ljudi, kuza mora biti prijazen, dobro razpolozen v vsaki situaciji, dobro se mora pocutiti v druzbi drugih ljudi. To pa dosezes le z dobro socializacijo v rano dobi. Pri moji mladi avstralkici sem bila na to se posebej pozorna, saj bi drugace lahko postala zelo zadrzan in za obicajno zivljenje zelo tecen kuza.
Sama solam svoji psicki za resevalki. Pomeni, da sta ze od prvega dne dalje podkupovani in bozani od drugih ljudi. Pa verjemi, da se ni se nikoli zgodilo, da ne bi vedeli cigavi sta. In obe tudi popolnoma dobro vesta koga se pri nas uboga. Pa kaj potem, ce vzameta hrano tudi od drugih? Bolje to, kot da rencita! A ne?
Prosim, prosim te, da se cimpraj obrnes na nekoga, ki sola po novih spoznanjih pse za pse spremljevalce. Ce ga v tvoji blizini ni, te prosim, da si preberes knjigo avtorice Karmen Zaharias »To, priden!«
Pozdravcek  in upam, da se bosta  kmalu vrnili na prejsni sistem bozanja in podkupovanja.
Blumina

[EBRANKA]

Najprej moram povedati, da imam leto dni staro krasevko Cajko in si kar ne morem misliti, kako da imajo lahko ljudje sploh se kaksno drugo pasmo, ker moja kuzika je eno samo srce na stirih nogah. Pa je tudi ona zelo zivahno grizla, ko je bila stara tri mesece in se spomnim, da sem kar v mali paniki klicala Karmen Zaharijas iz KD Krima, kamor sva sli kasneje tudi v malo solo, ker se mi je takrat zdela ko mali gremlin. Na sreco to sploh ni dolgo trajalo, malo sem bila kar stroga, predvsem smo jo pa zamotili z igracami pa stvarmi, ki jih je lahko grizla.
 Ko sem prebrala par zadnjih mejlov sem se tudi jaz spomnila na dileme, ki jih imam vcasih pri vzgoji Cajke. Ker nam je doma najbolj pomembno, da je pes socializiran in prijazen do ljudi smo tudi spodbujali njeno prijaznost do neznancev, ceprav sem tudi jaz parkrat prebrala knjigo Miroslava Zidarja.
Kar se tice cuvanja Cajka  ni ravno tipicen krasevec, brez problema si lahko deli hrano s pasjimi prijatelji (ne pa z mackama), kadar je na balkonu pa v 90% laja takrat kadar pride macek na balkon, ljudi ki pa pridejo direktno k hisi, pa je kvecemu vesela. Zadnje case pa vcasih tudi zalaja, kadar gredo po cesti mimo hise ljudje (kaksnih 30m stran). Spomladi sem tudi ugotovila, da se ji zdijo skrajno sumljivi kaksni nabiralci regrata. Predvidevam, da se  ji zdi cudno, zakaj je nekdo sredi travnika, pa ne pride nic pozdravit. Kadar smo z njo v mestu, ni nobenega problema z neznanci, ko je bila manjsa je namrec hotela z vsakim malo pokomunicirati, sedaj pa ne rine vec v ljudi, ampak ce jo kdo ogovori ga pa prijazno pozdravi (sploh lastnike drugih ps ov), v zadnjem casu pa neznancem pusti, da jo pobozajo, ampak je vseeno kar na neki distanci.  Ker ima mogoce kot krasevka glede odnosa do neznancev vseeno malo drugacno preddispozicijo kot kaksne druge pasme sem rajsi malo bolj previdna. Cajka je sicer moj prvi pes in krasevec ampak zdi se mi, da ne bi bilo varno ce bi  pri taki pasmi kaj prevec spodbujali agresivnost oz. nezaupanje do neznancev, ker lahko ko odraste ze tako postane malo bolj rezervirana in bolj navezana le na domace in poznane. Kolikor se spomnim, je tudi Zidar opozarjal, da je zelo nevarno pri bolj dominantnih krasevcih kaj prevec spodbujati agresivnost oz. obrambni nagon.
 
Se mi zdi pa knjiga od Zidarja vseeno pomembna, ker se mi zdi res strokovnjak za krasevce. Npr. da  je zelo vazno, da krasevec ohrani svojo zivahnost iz mladosti, in da ga je treba zelo spodbujati k temu, ker je to potem dobra osnova za solanje. Cajka je sedaj stara eno leto in po zadnji gonitvi se tudi meni zdi, da ni vec tako nabita z energijo in zivahna kot prej. Mogoce je to malo tudi zaradi vrocine, ampak vseeno mislim, da se malo umirja. Prej je bila zelo navdusena nad vsemi kuzki, in kar ni imela meje pri igri, sedaj pa je malo bolj pozorna in usmerjena name, tako da se mi zdi, da bo jeseni ravno prav pripravljena in zrela za pravo solo, na nek nacin pa tudi kar malo pogresam tisto nabitost z energijo, tako da ji vedno pokazem, kako sem navdusena, kadar malo zalaufa, ker je vcasih zacela na sprehodih kadar je dalj casa na vrvici kar malo zaostajat in mislim, da Zidar opozarja prav na to, da lahko krasevec postane malce len, ce se ga ne spodbuja k aktivnosti.

[EBRANKA]

Ja Tripikice saj tale tvoja Duka je pa cisto ista kot je bila nasa Cajka mladicek, kar nostalgija me je zagrabila, sem dala se jaz eno slikco od Cajke,    tako kjer malo pozira, pa kjer se vidi da ima isti crn gobcek kot Duka, sam baje je malo predolg ali pa preozek.. (nam je pa itak najlepsa)

Mene je tudi skrajno razveselilo, da se je na forumu nasel se en podoben ljubitelj krasevk, te kar razumem, ker tudi nam ni lepsga, kot ce srecamo se koga, ki ima krasevca, se mi zdi, da se ljudje, ki imajo enkrat to pasmo, cisto zaljubijo v njih. Enkrat je ena gospa kar sredi ceste ustavila avto (na sreco je bilo sredi gozda) pa smo na dolgo debatirale, ker je imela tudi ona doma enga tacga lepotca.

no pa z veseljem ti napisem se moje izkusnje... grizenje bo gotovo minilo, Cajka je hitro spoznala, da meni tudi pod razno ni vsec tovrstno igranje, malo dlje je trajalo, da je ugotovila, da mora pustiti na miru tudi necake in sosedove otroke (njim sem pa tudi povedala, da naj grejo kar takoj stran od nje, ce zacne gristi, potem je pa koncno ugotovila, da to sploh ni taka zabava). S pomocjo sosedovega psa pa se je tudi v pesjanskih igrah naucila skrajno neznega grizenja, saj sta se sla to igrico po cele dneve, tako da je sedaj izjemno nezna s svojim gobckom.

Kar se tice lulanja imamo doma laminat, pa se sploh nismo kaj dosti sekirali, kadar se je zgodila kaksna nesreca, smo kar ignorirali nesrece ter vriskali od navdusenja, kadar se je polulala zunaj. Bilo je ravno poletje, ko smo jo dobili, tako da je ni bil tak problem nositi pogosto ven. Ti priporocam, da je za te nesrece nic ne kregas, sploh samicke se rade polulajo tam, kjer so se ze vcasih (verjetno tudi Duki disi notri, kjer se je ze polulala, poskusi sprati s kaksnim kisom ali cim, kar bo malo nevtraliziralo vonj)  tako da gre se sedaj zunaj Cajka najraje lulat na isto mesto (drug problem je seveda, da tam ni kaj dosti sans za travo, da bi rastla (pasji urin jo cisto pozge), pa smo tudi to kar vzeli v zakup.
Ta zelja po bozanju je pa ista kot pri Cajki, kot pravim, sedaj ni vec tako izrazita, je pa kar smesno, ker imajo ljudje kar nekaksen respekt, ko jo vidijo in mislijo, da je ne vem kak hud ovcar in se ne dogaja vec tako kot takrat, ko je bila mladic, da bi tako pogosto hodili k njej in jo hoteli bozati. Razen kaksni lastniki psov, ki bolj poznajo pasjo govorico in jo z veseljem malo pocohajo, ce niso ravno njihovi kuzki ljubosumni.
MI je pa fino, ker je zelo potrpezljiva tudi do zelo majhnih otrok, ceprav se vidi, da ji ne pomenijo toliko kot malo starejsi, na katere je pa cisto nora, ker se je osemletni sosed prihajal igrat z njo, ko je bila majhna. 
He, he tole z zogo je pa tudi cisto res, cista cajka, ali pa palica... to, da krasevci ne marajo aporta sem slisala ze na tisti videokaseti, kjer govori Rojc in Cajka me res tako pogleda kao, kar sama pojdi ponjo, ce jo hoces... Meni je to tudi prav zabavno, samo ko se bova solali pa bom verjetno morala pogruntati kaksen trik, ceprav se mi zdi tudi vseeno ta vaja precej nepomembna za nase skupno zivljenje. Ce prav razumem, je Duka stara sele tri ali stiri mesece? Potem je tudi cisto normalno, ce je pogosto utrujena in malo oblezi, tak mlad pes ima dober obcutek, kdaj je treba pocivat, tako da to sigurno se ni lenoba. Nasa cajka je bila najbolj nabita z energijo pozno jeseni in pozimi, vcasih smo sli v Tivoli in je brez tezav sledila hrtom, prav cudovita in neumorna je bila na pasjem dirkaliscu.

Se mi pa presenetljivo zdi, da ima pravi talent za sledenje, mogoce zato, ker ji macke ze od malga nosijo misi, voluharje in podobne zivalce ... na balkonu imamo namrec ogromno pasjo hiso, ki so jo vzele bolj za svojo macke in enkrat sem opazila, da je postala zjutraj Cajka prav nestrpna, kdaj bo sla na balkon in v hisico. No, ko je prisla iz hise, ji je pa iz gobca gledala tanka nitka in ko odprem gobcek, najdem mrtvo misko. Danes smo iz gobcka potegnili celo zivo podganico, sploh nisem vedela, kaj naj z njo, dala sem jo na pasjo hiso, pa je potem zgleda od strahu poginila. No, tako da na sprehodu Cajka intenzivno voha po tleh in kadar je spuscena pa se prevec zamoti na kaksnem travniku, se jaz skrijem v kaksnem bliznjem gozdu (tudi zato, da je pozorna name in da ve, da me ne sme predolgo spustiti iz oci) in postala je ze prava mojstrica, ker me brez problema najde, ko se ji skrijem, pa ce se tolk cikcakam po gozdu in se se tako dobro skrijem.

Kar se tice solanja, bili sva v mali soli v KD Krim pri Karmen Zaharijas in se mi zdi, da sva dobili super osnovo, ti tudi toplo priporocam knjizico To, priden in prispevke o avtoriteti, ker lahko psa na tak zelo enostaven nacin, brez prisile, navadis na avtoriteto. Doma je Cajka izjemno pridna, vedno pocaka pred stopnicami, ce gre lahko gor, tudi zvecer ji samo odprem vrata, pa gre sama spat na stopnisce v svojo posteljico in podobno.. Je bilo pa vec tezav v mali soli, ker takrat me ni kaj dosti slivila, sploh ob vseh tistih psih in mislim, da ga ni bilo priboljska, ki bi bil pol tolk zanimiv kot ostali pesjani. No osnovne vaje sva vseeno priblizno izvedli, mislim, da sem bila se bolj jaz pod pritiskom, ker mi je bilo kar malo nerodno, ko skoraj samo me nisva vcasih cisto razumeli kaksne vaje, pa tudi sem opazila, da vec kot toliko ponavljati se ji tudi ne da, se je kar malo uprla, tako da tudi tebi priporocam, da si kar precej potrpezljiva in da ne zahtevas prevec in prezgodaj od psicke, da se ji ne bi uprlo nadaljne solanje (ali pa tebi).
Mislim, da je super, da sva eno sezono spustili, jeseni nameravam namrec z njo v pravo solo in imam dosti boljsi obcutek, jo ze prav vidim, da je dosti bolj zrela in osnovne vaje so ji tudi prisle ze skoraj v kri. Odpoklic je seveda se dalec od 100% (hitro pogunta, ali imam v zepu samo kak briket,  ali je kaj bolj slastnega od trenutne krtine)  no sem pa pogruntala, da veliko bolj uposteva ukaza stoj in cakaj, tako da vecinoma nimam tezav vec s kaksnim uhajanjem in jo lahko dam na vrvico, ce je to potrebno.
Aha, se gonitev... to pa je bila preizkusnja, smo dali cez mislim da ze dve, za prvo nisem bila cisto 100% (malo izcedka pa tudi disala je kuzkom) pri drugi je bilo pa zelo ocitno, ker so bili vsi sosedovi kuzki okoli hise, potacali nekaj roz in enga Gasperja (jazbecarja) sem kar dvakrat odpeljala na nekaj kilometrov oddaljen dom in gospa je bila zelo hvalezna, ker je bil kuza lacen in se je kar tresel od zaljubljenosti. Cajka je kar dobro prenasala gonitev, samo meni se je smilila, ker smo skoraj mesec hodili na bolj kratke sprehode, pa se takrat smo imeli celo spremstvo majhnih nadleznih kuzkov, ki se niso kaj vem kao sekirali, ce sem jim govorila scccc. Ja, mladicke bi pa imeli, ce bo Cajka dobila lepo vzrejno oceno, potem se mi zdi kar smiselno, bi radi vzredili vsaj en kupcek prijaznih, socializiranih krasevckov, se mi zdi res super pasma in idealni druzabniki, mogoce bom naredila kaksno domaco stran in jih malo bolj promvirala, ker se mi zdi, da bi jih morali v Sloveniji malo bolj ceniti. Aja, se to povem, preden sem se odlocila za krasevca, sem hotela najprej kupiti bernskega plansarja in sem se celo leto pripravljala na to, samo potem sem se vseeno malo zasekirala zaradi mnogih zdravstvenih tezav, ki jih lahko ima ta pasma pa mi je svak svetoval krasevce. Najprej sem imela kar predsodek (da so tezko obvladljivi in potencialno nevarni), pa je rekel, da so psicke dosti bolj vodljive in da je pasma po krivici zapostavljena. Pa sem sla pogledat na isti dan dve legli... krasevce in bernske plansarje in ceprav bi lahko dobila zelo lepega in mirnega samcka bernca me je Cajkina mama popolnoma navdusila, cisto druga energija kot pri berncih, saj lepi so zelo ampak mislim, da ne znajo biti tako ognjevito prijazni kot krasevci ... Uff, mislim, da bos drugic dvakrat premislila, preden bos se kaj vprasala, eto, na to temo sploh ne znam nehat, mogoce je sam da clovek postane kar malo obseden...

[Tripikice]

tokrat bom kratka, ker se je moj računalnik pokvaril in sem zdaj na drugem.
Skoraj me je kap, ko sem videla tvojo Cajko nasliki - pa to je Duka v večjem formatu! Povej mi, od kje ime tvoji psički? Mi smo za našo kužiko imeli izbranih kar nekaj imen. Ko pa nam je vzreditelj predstavil Duko, smo vsi trije "zapeli": "Duka je? Joj, Duka,kakšen sladkorček, Dukica zlata!" In tako je ostala kar Duka.

Pa blazno me zanima kako dolgo je trajalo pri tvoji Cajki tole lulanje po stanovanju? Saj imamo pri nas tudi na srečo laminat, ampak vseeno ne bi rada, da bi to trajalo večno. Tudi s kisom semže probala, nekaj časa smo smrdeli da bog pomagaj, no, naše Duke to ni motilo.

 V svojem postu omenjaš tudi muce, imati pri vas muce ali so to tuje muce. če so vaše, kako se razume z njimi?
Pri nas je pravi hec, ampak to drugič, ok?

To foro ti še hočem povedati: včeraj sva se z Duko žogali s teniško žogico. Pa se nama je skotalila pod pasjo hišico (ki jo imamo tudi prinas zgleda le za okras ). Tisti čas ko sem se jaz vlekla pod hišico po žogico, je Duka skočila notri v hišico in prinesla ven drugo žogico. Si lahko misliš?! Glede na to, da nimam izkušenj s psi, name je to naredilo takšen vtis...

NADJA, tole s prinašanjem žogic me pravzaprav sploh ne moti - to so pač kraševci. LP obema!

[dogue de bordeaux]

tripikice, ni fore v tem da jo kaznujes, najbolje je da ji das nagrado vsakic ko se bo polulala na travo in pol bo ona drzala dokler nebo prisla vn sam da bi nagrado in pohvalo dobla. svojo psicko sem ze prvi teden tako naučil da lula samo na travi.

[Tripikice]

HA-HA-HA, ta je pa najboljša, a Čajka, jaz sem pa ves čas pisala Cajka . Ja ime je prav odštekano, meni je tudi všeč. Samo, zdaj pa ne vem ali je muca Saja ali Šaja?

Naša Duka pa danes praznuje rojstni dan - točno 4 mesece. To pomeni, da od danes naprej potem več ne bo lulala notri? Hecam se.  

Nadja, hvala za nasvet, samo problem pri Cajki je, da jo vsaka stvar, ce jo vec kot trikrat kam vrzem zacne dolgocasit, za palico se pa vcasih niti ta prvic ne zazene. Najbolj uziva samo pri takih igrah, da obe drziva kaksno igraco ali cunjo in da jo vleceva, ko je pa enkrat igraca "mrtva" jo pa samo tok zanima, da jo malo strese, potem je pa zadeva zanjo "mrtva" in je niti povoha ne vec. Vcasih doma v dnevni sobi trikrat do stirikrat prinese nazaj kaksno igraco, da se potem skupaj se malo igramo, to pa je tudi vse na tem podrocju.

Pri nas je popolnoma enako!!! Če ji vržem palčko, me samo zmedeno gleda, drugače pa ji je malo dalj časa zanimivo, če se greva "nogomet" (jaz brcnem žogo, ona jo pograbi in pobegne z njo,  jaz pa hodim za njo in modelujem: "daaaj žogo.". Potem se me čez čas usmili in žogo odloži. Pa vso stvar še 2x ponoviva, potem sledi počitek). Drugače je pa daleč najbolj zanimivo vlečenje kakšne cunje. Na koncu igre pa vedno ugotovi, da je najslajša igra grickanje moje roke.

Kako pa pri vama s česanjem? Jaz Duko še zaenkrat bolj navajam na česanje. Je pa to presneto težko delo!!! Dovoli se mi česati le, če lahko gricka mojo roko . Seveda ji to ne pustim, potem pa ona meni tudi ne . Včasih mi jo uspe "pregovoriti" da gricka raje svojo kost. A Čajko mogoče tudi kopaš?

Naš mačkon Piko pa je zaenkrat še veeelik, "nebogljen" mucek . Pri hiši je bil prej kot Duka, vendar je že prvič ko jo je videl od strahu pihnil na njo, Dukina reakcija je najbrž znana. Sedaj ga Duka sicer silno zanima (in obratno), vendar pred njo vztrajno beži, strahopetec . Duki je pa to seveda v bajno veselje in tako je včasih v hiši kot v cirkuški areni . Vmes sem že obupala, da bosta vse življenje sovražnika, potem me pa spet potolažita s tem, da včasih oba spita v dnevni sobi. Včeraj, ko me ni bilo doma in je bila hčerka sama z njima, je celo Piko spal na Dukinem ležišču, ona pa nedaleč stran . Ugotovila sem tudi, da je Duka najbrž ljubosumna name , ker je najhujši direndaj med njo in mačkom vedno v moji prisotnosti .

Iz tvojega pisanja sem razbrala, da Čajka spi notri. Pri nas smo pa Duko v tisti vročini pred nekaj dnevi dali spat ven. Pa tudi ne gre spat v svojo hišico, ki stoji nasproti terase, pač pa spi na terasi, točno pred balkonskimi vrati. Pa takšno histerijo sem zagnala, da psička mora imeti svojo hiško! Mogoče bo pa šla vanjo pozimi, sedaj jo pa koristi kot shrambo za svoje igrače.  

Kar se šole tiče: naša Duka tudi čist pošizi ko zagleda svoje "sošolce". Skače od enega do drugega psa in  ne ve kaj bi od veselja. Je prav zanimivo opazovati reakcijo ta velikih psov. Vsi se takoj "raznežijo" in pootročijo, hehe. Tako je premagala tudi strah pred vožnjo z avtom, ker zdaj ve, da jo čaka veselje in družba v pasji šoli. To pa že vemo, da je s kraševci treba počasi (hvala ti za opozorilo), tudi trener ve te stvari, zato je Duka zdaj še (in še nekaj časa bo) le v programu socializacije. Z možem sva šla pravzaprav tja zato, da se poučiva, in da se Duka malo navadi na druge ljudi in pse. Zdaj nam je pa tam tako vsem lepo, da redno hodimo še naprej tja 2 x tedensko, Duka se tam "izdivja", naigra, midva poklepetava z drugimi psičarji, vidiš in spoznaš druge pasme... Ha-ha, naša Duka je tam prava frajerka, ker je najmlajša, ji je zaenkrat vse dovoljeno . Starejši psi pa morajo ubogati . In ko morajo najbolj držati "prostor", potem se Duka veselo zažene mednje . Oni ubožčki pa morajo držati "prostor". Kolikokrat jih vrže iz tira. Seveda je vse pod kontrolo trenerja.

Kar se odpoklica tiče, sem brala in tudi bila seznanjena s strani nekaterih drugih psičarjev, da je prav značilno za kraševce (in še za nekatere pasme, npr. tibetanski mastif), da se večkrat dogaja, da se ne odzovejo na prvi klic, da "premislijo" ali se bodo odzvali ali pa ne. Ena psičarka mi je pisala, da se njena psička na njeni klic ustavi, jo pogleda in premisli, če se ji "izplača" odzvati, potem pa včasih pride k njej, včasih pa ugotovi, da se ne "izplača" pa kar nadaljuje svojo pot. To verjetno spada pod oznako "suvereni" psi.
Ne vem, meni se ne zdi toliko pomembno, če te pes posluša na vsak prvi "mig", pomembno se mi zdi, da je socializiran, prijazen do drugih ljudi in živali, pa da je toliko vzgojen, da se ga da lepo obvladati, da te ni sram pred drugimi ljudmi.

Dobro je, da se nisi odločila za bernskega ovčarja. Naši sosedje ga imajo. Saj je izredno lep, prisrčen kuža, ampak nekako je to vse. Kraševci pa imajo zraven še tisto "nekaj"... Pa še niso tako pogosti kot bernci.

To te še moram vprašati, potem pa zaključim tale roman. Ko se je Čajka gonila, nisi uporabila tistega spreja, ki omili dišave?

Uf, če bi pisala s svinčnikom, bi imela zdajle zagotovo žulj na prstu.

Lep vikend želim!