kraški ovčar - čvek

[do-khyi]

 Tripikice, zdaj sem pa firbčna kako je bilo na ogledu malih kraševcev!!?

[skar]

Pozdravljeni.
Moram se še malo v tole temo "vtakniti". Se vidi, da mi je danes dolgčas. Prebiram vaše zapisane misli, mnenja ipd in ugotavljam:
- pravega kraškega ovčarja, kot ga je predvideval standard leta 1968 danes ne boste našli praktično nikjer več. Žal ni bilo in ni jasne politike o vzreji in pasma kot taka je v izumiranju. Kdor ne verjame, naj gre na specialko, kjer bo kaj več kot 5 kraševcev in bo lahko ugotovil, da žal ne moremo več govoriti o eno-pasemskih psih. In če ni psov, tudi sodniki ne morejo soditi po standardu in vzrejna komisija sploh nima pravega dela.
- knjig in literaute o zgodovini kraševca ne boste našli nikjer. Predlagam pogovore z ljudmi, ki so bili pri delitvi pasem kraševec-šarplaninec zraven, pa še teh v večinoma ni v Sloveniji. Veliko vam lahko povedo tudi rodovne knjige od zap. štev. "1" JRKO in JRŠP, rodovna debla in arhivi JKS. O vmešanih novofundlandcih in nemških ovčarjih seveda ne bo govoril nihče...
- ni res, da kraševci nimajo dednih bolezni - displazija, okvare oči, epilepsija - te so najpogostejše in celo zelo razširjene. Dedno pogojen je tudi karakter - danes imate ogromno plašnih, nesamozavestnih in po drugi strani pretirano agresivnih kraševcev (čeprav je teh manj)
- V letih proučevanja te pasme - ZA KATERO MI JE ZELO ŽAL, DA IZUMIRA - sem ugotovila, da je v Sloveniji pravzaprav samo še en res pravi KO, pa še ta je star 14 let. Ime mu je Oris.

Zdaj me pa lahko linčate! Welcome.

[skar]

Hvala IKC. In v spomin na eno izmed mojih kraševk - Pupo -ki smo jo morali uspavati pri dveh letih zaradi velikih težav z epilepsijo.
Res škoda, da nismo znali ohraniti EDINE slovenske pasme.

[Tripikice]

Tripikice, zdaj sem pa firbčna kako je bilo na ogledu malih kraševcev!!?

Pozdravljena! Se opravičujem, da se oglašam šele danes, ampak res nisem imela časa tako sem se posvetila moji pasji varovanki . No, sedaj je že vse jasno, a ne? Že na poti tja smo vedeli, da si jo bomo peljali domov  . In ko smo zvedeli, da je "krščena" kot Duka in je enega in drugega pogledala s svojim temnim, žalostnim pogledom, smo bili pečeni . Duka se nam je takoj vsedla v srce, ona in njeno ime, he-he .  Torej Duka Srednjedravska je prekrasna psička, odličnega zobovja, hči Boni Srednjedravske SLRKO in Vika SLRKO, od Boni mama je Šana, ki je večkratna šampijonka, pravtako je večkratni šampijon tudi Vik. To je podatek za vas, poznavalce in upam, da sem prav napisala. Do-khyi, še enkrat hvala za vse, predvsem, da ste me ojunačili, da sem se odločila za kraševko, za več kot odlično izbiro.


Sem pa prebrala tudi mnenja pred mano, ki zvenijo precej tragično. Je že tako, da smo Slovenci zelo mačehovski, kar se tiče našega in blazno navdušeni, kar diši po tujem. Mogoče kraševci res niso več to kar so bili, pa ga moramo vseeno imeti radi in mislim, da bi Slovenci morali ohraniti vsaj tega kraševca, če že nismo "originala". In to bomo dosegli tudi tako, če si bo čimveč ljubiteljev kužkov kupilo "domačega" kraševca in ne kakšne "tuje" pasme. In moja Duka je presladka s svojo debelo ritko in je prekrasne jekleno sive barve s temno masko. Slovenci bi  res morali biti bolj ponosni na te pse! Imajo pa žal neprijeten sloves, da so to agresivni psi, vsak, ki mu povem, da imamo kraševko skoči: "kraškega ovčarja ste si omislili? Joj, to je pa tako napadalen, pa tudi ljubosumen pes!!! " Kar pa mislim, da sploh ni res. "Spoznala" sem in crkljala od Duke mamo Boni in babico Šano. Obe sta prijazno mahali z repom in od mame Boni sem dobila tudi nekaj "lizov" po obrazu. Kaj je lahko še bolj prijaznega, he-he?   Najprej bi morali spremeniti splošno mnenje o agresivnosti kraševcev, mislim, da bi bil to že velik korak.   

Drugače pa vabim ljubitelje in poznavalce kraševce, da mi pomagajo prebroditi "porodne" težave, ki jih imam z mojo Duko.

In sicer: zakaj mi grize in trga hlače (samo meni) in zakaj hodi od zunaj lulat notri v stanovanje? Naj povem, da je Duka največ časa z mano, jaz jo tudi hranim, da sve veliko zunaj, ker je rada zunaj, s tem da zunaj zelo redko lula, ko pa prideve notri pa lula v pol ure tudi po trikrat!

In kako jo naj prepričam, da je briketirana hrana dobra? Vzreditelj jih je hranil izmenično z briketi in s kuhano hrano. Sedaj pri meni, pa se obrokov z istimi(!) briketi komaj dodatkne in bi jedla samo kuhano hrano, kar pa seveda spet meni ni pogodu.

Tako, sedaj pa grem k moji sladki "bajsiki". Adijo!

[pet_ra]

Tripikice
Tudi od mene čestitke.

Sem prebrala kaj ste napisali glede lulanja. Moram povedat, da je bilo pri nas isto. Z Žakom smo bili tut po 2 uri zunaj, pa ni lulal in prva stvar, ko je stopil v stanovanje je šibal na kožo lulat.

Že pri vzreditelju je bil navajen kakat na travi, tako da s tem ni bilo problema. Ko smo ga pripeljali domov smo mu naštimali tudi prostor za lulanje. To je bila koža prekrita s časopisnim papirjem. In tako se je navadil, da se lula na kožo. In to smo mu tudi pustili pač do neke starosti (se ne spomnim do kdaj ,kaka 2-3 meseca) Saj če ni bilo nobenega doma je imel kam it, če ga je prijelo. Pol pa ko je prišel čas, da bi že lahko začel lulati zunaj smo se pa začeli doma spogledovati . In tako sem začela govoriti NE, ko je šel na kožo, pa me je sam bukov gledal . Tut ven se ga nesla pa ni nč kaj pomagal
Dokler..
Nekega dne pa je mami vrgla kožo čez ograjo, da se mal prelufta. Tako da v stanovanju ni bilo kože cel dan. In glej ga zlomka Žak je začel lulat zunaj . Kože nismo dal not tut naslednji dan in Žak je pridno začel lulati zunaj . Pol me je pa mami vprašala, če mu damo nazaj kožo, jaz pa sem rekla stran z njo. In tako je začel naš Žak lulat zunaj.

To je moja zgodbica glede lulanja, mogoče bo za vas zanimiva

lp

[Tripikice]

Torej, kot sem že rekla v rubriki "Kako se naj odločim". Slike od naše Duke končno imam, sedaj pa mi primanjkuje znanja, kako te slike spraviti na ta forum.   Shranjene imam na mojem disku. Za začetek pa vidite našo "manekenko" z žogo levo pod mojim "imenom". Baj!

[Tripikice]

Hvala JennyK. Moram povedati, da me jemoja Dukica tako navdušila, da nimam za čisto nič več časa, niti za ta forum, mejdun! V torek greva že v šolo socializacije, ker je "žaba" tako prefrigana, da nas vse okrog prenaša in šolo praktično rabim jaz, ne Duka. Hja, tole z lulanjem je pa pri nas hudič. Naši Dukici je zunaj enkrat prehladno, drugič premokro, tretjič nevemkaj, skratka polula se vedno, ko pridemo nazaj v stanovanje. Če se slučajno polula zunaj, jo res pošteno pohvalim, če se polula notri, jo grajam, a Duka me obojekrat pogleda popolnoma nezainteresirano in se naprej igra, češ nemoti me.   Pa nič ne de, trudimo se še naprej. Enkrat bo naš sladkorček že skapiral, a ne?
Še to naša Duka je zelo rada zunaj, vendar rabi velik prostor. Zato bi rabila pasjo hišo za njo, ki bi jo postavila na našo pokrito teraso. Sem že gledala po trgovinah, pa so takoooo draaaage. Ima kdo kakšno idejo, kako bi prišli do njej čimceneje?
Baj, lepo se imejte!

[Tripikice]

Hojla!

Po dolgem času se spet oglašam tu, pri "naši" pasmi. Upam, da se mi boste oglasili lastniki kraševcev in po karakterju podobnih psov.

Še vedno sem v dilemi ali naši Duki narediti boks ali ji postaviti na ograjenem dvorišču samo primerno pasjo uto.

Namreč: takoj v začetku ko smo Duko pripeljali domov, smo na dvorišču takole za test naredili eno zasilno stajo (ogrado) v velikosti 8 kvadratov. Psička je zdržala v staji le tisti čas ko sem bila z njo v ogradi , vendar samo z mano, s kom drugim ne. Drugače pa je v ogradi dobesedno znorela . Kasneje se je izkazalo, da je najraje zunaj na pokriti terasi, kjer ima ležišče v bližini balkonskih vrat.  Vzreditelj je rekel, da je bila ta ograda premajhna, da rabi kraševec veliko prostora. On sam ima narejeno veliko ogrado, znotraj te pa bokse z dvema kočama (ima dve odrasli psici).

Ker bi ji rada čimprej uredila njeni "kotiček", me zanima vaše mnenje, kaj bi bilo boljše za našo Duko: naj vseeno vztrajam pri boksu (s tem, da ne more biti ne vem kako velik), ali pa bo psička srečnejša v pasji uti na dvorišču?

LP!