pred dobrima dvema letoma, je odšel moj kuža Bruno star 8 let v nebesa...
zgodilo se je na tisto usodno jutro, ko smo zaslišali panično lajanje..vsi smo vstali, saj je bilo to drugače lajanje kakor ponavadi,...ko smo pogledali zakaj tako laja, nas je kmalu kap zadela...bila je namreč hudo bolana lisica z zadnjim stadijem stekline, in je hotla napadt vendar naš kuža se ni dal... bil je privezan in je zelo dobro izkoristil situacijo, saj mu je ratal priti okoli lisice z verigo, in jo je zategnil, da ji je kmalu vrat zlomil, vendar se je pri tem ni dotaknil...nekako se je lisica prestrašila in zbežala v kurnik, moj oče jo je zaprl, moja mama pa je poklicala lovca, ki je z raketno svetlobo priletel in usmrtil lisico. pri tem je moji mami svetoval naj pokliče veterinarja naj pregleda psa, če se je okužil z steklino...( cepljen je bil proti steklini)
mama ga pokliče, ter kot da sem slutila kaj se bo zgodilo sem tisti dan prišla do mojega kužka, in začela neutolažljivo jokati
on mi je slonel na rami in me poskušal potolažiti,a jaz sem še bolj jokala ker ga nisem hotela izgubiti...
par ur kasneje je prišel veterinar s pomočnikom in z idejo da je treba psa uspavati...jaz sem znorela
zame je bil veterinar vse, sm človk ne, moja mama me je držala nazaj da ga ne bi napadla, kričala sem kot zmešana naj ga najprej testirajo, in k me ni poslušal sem se hotela napadit da so me mogli 3 držat ker je bes vrel v meni in kaj vse bi mu naredila v tistem trenutku...
nazadnje sem mogla gledat kako so ga uspaval
pa še moj brat ga je mogel držat da mu je dal usodno inekcijo..
jokali smo vsi po vrsti...jaz pa še najbolj...
Bruno...upam da si srečen in svoboden kjerkoli si...
Jana. Vse pravice pridržane.
