Vzrediteljski kodeks

[sirtaki]

Odgovori na tvoja vprašanja:

1. NE
2. v tej državi NIKJER
3. NE

Tega v SLO ni...etičnega kodeksa vzrediteljev...niti ne kaže da bo kaj kmalu zadeva uveljavljena...vzrejne komisije/pasemski klubi pa itak pravijo "važno, da se držijo vzrejnega pravilnika in PSD"...

[sirtaki]

V tujini imajo te etične kodekse (aka code of ethics) povečinoma pasemski klubi. Tako, da odvisno od njih ali zahtevajo od svojih članov podpis/sprejetje tega kodeksa ali ne.

[Nanda]

Se kar strinjam s teboj Kalsang. Tudi jaz sem vzrediteljica in poskušam narediti za mladičke in njihove bodoče skrbnike vse kar je v moji moči...

Žal pa je res da, lahko narediš le tisto kar je v človeški moči (preveriš rodovnike in zdravstveno stanje prednikov, ugotoviš kako gre pes k psički ali obratno, opraviš vzrejni pregled in vse preiskave, ki jih pasma zahteva, posvetiš vso skrb mamici in malčkom, poskrbiš za čim boljšo socializacijo .......) in to je več ali manj vse...ostalo naredi narava sama...in v naravo se še tako vesten in skrben in odličen vzreditlej ne more vmešati....

Sem pa nekoč nekje prebrala in to sigurno drži, da tisti vzreditelj, ki pravi, da se mu ni še nikoli nič "zgodilo narobe", da je vse lepo in prav in oh in sploh in daje garancijo na vedenjske motnje in dedne okvare ... ali je imel samo eno leglo in čisto srečo...ali pa laže..........

[Nanda]

Vsi deklarativni kodeksi ki se dajejo članstvu v podpis so bedarija. Al to živiš in za tem stojiš, al pa ne

Ja, to pa zelo drži .......Za svojimi mladički in ob njihovih skrbnikih stoji vzreditelj s čisto vestjo celo življenje v dobrem in slabem! Prav tako so vedno dosegljivi vsi podatki o samičkah in samčkih (in skrbnikih samčka) ter o vseh mladičkih. Mi se poleg tega dobimo skupaj na Klubskem dnevu enkrat ali dvakrat na leto  in si izmenjamao novice, izkušnje, mnenja ...itd.

[altervita]

sodišče. in pa seveda glede na trdnost določil, tud možna dokaj hitra ureditev problema skozi izvršbo...se pravi odvzem.

[EBRANKA]

Meni se zdi pri etičnem kodeksu vzrediteljev še vedno najbolj ključno (čeprav zgleda najbolj riskantno") kolikortolikšna garancija glede dedno pogojenih bolezni. Ker razmišljam, da bi v bodoče tudi sama postala vzrediteljica, se mi zdijo vsa ostala določila lahko izvedljiva (povečajo le materialne stroške vzreje), ko pa sem iskala informacije po internetu, sem se kar zgrozila ob statistikah, koliko dedno pogojenih bolezni imajo različne pasme. S tem seveda nikakor ne impliciram, da imajo mešanci ali pasme, ki o boleznih ne govorijo, kaj boljšo situacijo ... glede na to, da o tem ne govorijo je gotovo situacija še dosti hujša. Zato dvomim, da lahko etični kodeks na individualni ravni kaj dosti garantira, razen hipotetično pri tistih, ki imajo že destletja svojo vzrejo s strogo zdravstveno kontrolo. Edino smiselno se mi zdi povezovanje vzrediteljev znotraj pasemskih klubov in drušev in vzpostavitev zdravstvene evidence o vseh psih določenih pasem, ki so zboleli za dednimi boleznimi. Ta evidenca bi morala biti odprta tako za potencialne lastnike psov kot tudi vzreditelje. Ta miselnost seveda predpostavlja sodelovanje med vzreditelji ne pa tekmovanja, v končnem smislu pa se mi zdi edina pot za ohranitev pasem.
Vem da se na žalost to sliši v trenutnih razmerah zelo idealistično, me pa vseeno zanima, če ste vzreditelji o tem že razmišljali oz. celo kaj naredili znotraj svojih klubov?
V nedeljo sem se pogovarjala s priznanim slovenskim kinologom, ki je rekel, da si prizadeva pri veterinarjih doseči, da bi mu poročali o vseh boleznih, za katere bi sumili, da so dedno pogojene. Seveda ni s to idejo še nič napredoval, je pa tudi to ena pot.
 

[EBRANKA]

Kalsang hvala za odgovor  Me pa zanima, če ste razmišljali, da bi bilo potrebno spremljati zdravstveno stanje rodovniških psov, ki ne pridejo na vzrejni pregled? Da bi npr. videli, kakšne potemce dajejo določene linijie, vzrejne kombinacije?