COTON DE TULEAR - čvek

[Agnes]

Že nekaj časa spremljam tole temo o kotončkih in opažam, da postaja pasma izjemno popularna. Sicer sem že dlje časa razmišljala o tem, kako naj to napišem, a nekako nisem našla pravega trenutka in prilike. Drznem si misliti, da vem, kaj pišem, ker sem nekaj podobnega opazovala že pri nekaterih drugih pasmah.

Pomembna se mi zdita dva vidika:

1. Pasma postaja čedalje bolj popularna, pojavlja se čedalje več psov takšnega ali drugačnega porekla in boljše ali slabše kvalitete. Zelo močno upam, da bo bodo kriteriji na vzrejnih pregledih in razstavah ostali enako strogi in bo kvaliteta kotonov vsaj pri nas ostala na tako visokem nivoju, kot je zdaj. Pod kvaliteto mislim predvsem na zdravje (čeprav zaenkrat še velja pravilo, da so kotoni zdrava pasma) in na za pasmo tipični izgled.

2. Zelo se bojim, da so ljubek videz kotonov in prijeten značaj ter učljivost mnoge prepričali (poleg bučk, ki jih lahko beremo po raznoraznih knjigah, da je nega kotona nezahtevna), da je to idealen pes za njih. Upam, da se bo v večini primerov izkazalo, da je. Čar in okras kotona je njegova bombažasta dlaka, ki pa zahteva ogromno nege in prilagojenih sprehodov. S kotonom v polni dlaki ne moremo noreti po gozdu, se preganjati po vodi, se metati po sveže pokošeni travi, ker kaj kmalu dobimo eno veliko zavozljano kepo. Sama sem imela priliko videti, koliko česanja zahteva redno negovana dlaka. Kar pošteno uro, pa je pes česan vsak dan in redno kopan na vsaj tri tedne. Ja, saj bi ga lahko postrigli. Pa ja, potem to ni več koton, ampak simpatičen bel kuža. Ker kot rečeno, okras in čar kotona je ravno čudovita dolga dlaka.

Meni so kotoni tudi izjemno pri srcu. Čudoviti kužki so me očarali s svojo frfotajočo mehko dlakico in izjemno simpatičnim značajem. Vendar ravno zato, ker imam rada dolge sprehode po gozdu (saj niso tako dolgi, da jih puhki ne bi zmogli, samo nanje prežijo druge nevarnosti v obliki palčk, iglic, trav ...), po travnikih in ob vodi, to ni pasma zame. Ravno zato sem zvesta rdečim pošastim, ki me na vseh teh mojih aktivnostih brez težav in komplikacij spremljajo, ustreza mi njihov značaj, pa še čudoviti so na pogled.

Vem, da tvegam javni linč, a vseeno upam na konstruktivno debato. Lp Neža

[r1ata]

Nati80, super če gre tako. Nič silit in tiščat v požiralnik. Moja dva lumpka vitaminčke in mehke tabletke vse tako pojesta - kot bombončke. Če se kdaj zmrdujeta jih pa potegnem po kakšni omakci ali pa zavijem v rezino poli klobasice, pa zgrizeta. Ko boš dajala tablete za razglistenje boš pa gotovo morala v požiralnik tiščat, ker te pa niso dobre kot bombončki  .

[Verja]

Tudi jaz sem mislila, da je z dlako malo manj dela, ampak jaz jo imam tok rada, da mi to ni nikakršen problem. Imam pa najbrž srečo, ker se zelo rada češe, samo v pravem trenutku jo moram dobit. Se kar na hrbet vrže in čaka, da jo češemo. To je sreča - pomoje!

Ali dajete svojim Cotončkom kakšne vitamine?

[Nati80]

No zdej si pa res vzamem ponedeljkovo pavzico, da napišem malček o prvem vikendu na morju
Pravijo, da je vsak začetek težek z Emmy smo dobesedno pometle kamp po dougem in po čez in ujele v dlako pod trebuščkom, na ritki, po nogicah in med blazinicami en kup "ježkov" in vejic... Verjetno ji ni bilo prijetno, mislim pa da lahko iz tega eno pozitivno zadevico potegneva ven in sicer, da bo spoznala, da če ji potem jst "šarim" po tačkah je to zato, da je potem njej lažje in boljše in lepše Srečale smo kr nekaj kužkov, malo polajale, se povohale, mimo nekaterih smo šli kr "brez besed", enih niti ni opazila, ker je bilo vse dugo bolj zanimivo no morem povedat, da sem jo večinoma imela na vrvici, ker nikoli ne veš kako bi kdo reagiral (čeprav je bila najbolj lepa kužika v kampu!! ) če ga pride pozdravit direktno pred šotor in vrvica je niti ni motila, tudi na plaži smo se lepo igrale čeprav je "bila obtežena s kamnom" nekajkrat smo šle do vode in se malček ohladile, tako da sm jo kr z mokrimi rokami božala oziroma jo malček polivala z morjem in ni bilo nobenega odpora, v morje pa ni šla plavat, zaenkrat smo prišle do tega, da sm jo zvabila do gležnjev v morje, kar je po dnevu in pol super rezultat vsaj zame mogoče jo moti da je morje slano

No bom poštena pa povedala še kaj je tisto, da se mi je življenje "obrnilo na glavo" in mi je šele sedaj stopilo v glavo to, da ne bo dan nikoli več tako sproščen, kot mi je bil pred mesecem dni, ker bom vedno morala skrbet še za nekoga (no to mi je bil tudi eden od vzrokov zakaj sem želela štirinožnega sopotnika) in ko bom šla na dopust "v dvoje" z mojo boljšo polovico... ja ne bo več tistega sproščenega kopanja v dvoje, ker nekdo bo moral imet Emmy pod budnim očesom no ja ne vem.. vse je drugače sedaj, ena velika odgovornost in skrb, ki mi jo potem Emmy najmanj dvojno poplača nazaj in če se imam danes ali pa jutri ponovno za odločit, še enkrat enako, definitivno brez pomislekov!

[Kalsang]

Ker imam sama že precej skomercializirano pasmo, ki je prav tako ljubka in majhna, pa še bolj dlakava kot coton, naj pristavim piskrček k pričujoči debati, ki jo je začela Agnes.

Najprej glede priljubljenosti in posledične komercializacije. To dvoje ima lahko res katastrofalne posledice za pasmo. Šicuji so dober primer. Za šicuja se prodaja vse, kar majhno, kosmato in šekasto. Ljudje hočejo imeti takoj psa, nočejo čakat, ne rabijo rodovnika, ker to je itak brez veze pa še na razstave ne bodo hodili (koliko mitov je okrog tega), potem pa kupijo mešančka, ki ne samo da ni niti podoben šicuju, ampak ima tudi kup zdravstvenih težav. Še hujši primer so pekinčani, saj velika večina slovencev slpoh ne ve, kako naj bi pekinčan izgledal, saj pod tem imenom poznajo samo relativno kratkogobčne mešance. Pasme obstajajo z določenim namenom in vzreja ni samo posledica surfanja po spletnih oglasnikih ter dajanja skupaj samca in samice v tapravem trenutku. Dosti je vestnih vzrediteljev, ki se z vsem srcem trudijo za svojo pasmo, pa kljub temu, da imajo recimo na svoji spletni strani napisan cel referat o rodovniški in nerodovniški vzreji, komercializaciji in tipičnosti oziroma netipičnosti psa, vsak dan dobijo v svoj mail box elektronsko sporočilo v smislu kolk pr vas stane pes brez rodovnika. Veliko se udriha po vzrediteljih kar počez, nihče pa ne pomisli na odgovornost, ki jo nosijo vsi tisti, ki se ad hoc odločijo takoj kupiti psa in potem pokličejo prvo številko ki jo najdejo v oglasniku, saj za KZS še svoj živ dan niso slišali, pes je pa itak samo pes... Srčno upam, da pri cotonih ne bo nikoli tako kot je pri šicujih, da trgovina z njimi ne bo tako divje cvetela in da bodo še naprej prevladovali tipični in zdravi cotoni. Na žalost sem tudi že jaz videla kakšnega "cotona". Pač v pasji šoli imamo cel razpon pasje populacije, tako skrbno vzrejene kot tudi komercialno na hitro prodane/kupljene. Seveda imajo vsi psi pravico do dostojnega življenja, rodovniški, nerodovniški, tipični, netipični, najdeni, posvojeni itd. Toda vztrajam, da človek nima pravice nesramno profitirati na račun nebogljenih mladičkov in naivnih kupcev. Na žalost pa mu to pravico daje vsak, ki mu ni mar, ali bo kupil pravega, tipičnega predstavnika pasme.

Glede dlake... hmmm... šicuje imamo sicer navado striči, ko enkrat nehajo razstavno kariero, saj je dlaka veliko daljša od cotonove in nega zelo zahtevna. Zame je postrižen kuža še vedno šicu, coton, maltežan. Mnenja sem, da je bolje psa postriči, če lastnik iz takšnega ali drugačnega razloga ne zmore dostojne nege. Pogled na zanemarjenega, zvozljanega, smrdljivega psa, z žmuklji sprijete dlake pod očmi in vneto kožo pod vso tisto svinjarijo je zelo žalosten in zame je takšno zanemarjanje mučenje. Dostikrat se v tej povezavi govori o naravnem izgledu psa, da mora biti takšen, kot je v naravi. To je ena velika neumnost. Videz posameznih pasem je ustvaril človek z manipuliranjem narave. Narava ne bi nikoli ustvarila psa, kot je šicu, ki se po desetih korakih v hosti kot kristus zatakne v grm in ne more več naprej. Se mi pa tu postavlja drugo vprašanje. Nedavno sem bila spet deležna očitka, da svojo psico mučim, ker je poleti ne postrižem. Ta oseba je prej ponosno dejala, kako so bili veseli, ko so se končno "znebili" svojega psa in da ona nikoli ne bi zjutraj vstala, da bi ven peljala psa, temveč bi ga raje že zvečer pustila privezanega za prvo drevo, da bi lahko samo opravil potrebo zunaj stanovanja, ona pa bi lahko zjutraj sladko spala in v miru kofe popila. No, in potem me obtoži mučenja živali. Zato ker imam psico v dolgi dlaki, negovano, zdravo, z rednimi sprehodi. Pri tem sploh ni pomembno, da ji dlako spenjam ravno zato, da se lahko nekoliko bolj svobodno giba in da ji je manj vroče. Ne, postrič bi jo morala, potem bi jo pa lahko vsak večer za prvo drevo privezala, pa ne bi bila mučiteljica....
Ljudje imajo res izkrivljeno predstavo o mučenju. Psi, ki so brez vode, prave hrane in potrebne družbe vse življenje priklenjeni na kratek štrik, psi z odbitimi gobci, razmesarjenimi hrbti, zmrcvarjeni mački, pretepena legla mladičkov... To je vse normalno, pač tako je in vedno bo. Pes je pač samo pes, manj vredno bitje, s katerim lahko počnemo kar hočemo. Človek je pač na prvem mestu. Če pa imaš dolgodlakega psa, ga pa mučiš, ker ga češeš, ne postrižeš, hodiš z njim na razstave... Zanimivi so ti slovenski miti, kajne?

Vesela sem, da s svojimi kužki uživate in ste pripravljeni dovolj vložiti v njihovo nego. Nega je lahko zahtevna reč, še zlasti, če smo pri tem nerodni. Sama imam znanko, ki je vztrajala, da njen šicu ne bo nikoli postrižen, obenem je pa z njim hodila na sprehode po hosti, kampirat v Dalmacijo itd. Posledično je imela ogromno dela z odstranjevanjem vseh ježkov in smeti iz dlake, toda pri tem je bila tako nerodna, da je psa popolnoma zmaltretirala s cukanjem in je nazadnje začel dobivati histeričen napad, samo da jo je videl s krtačo v roki. Na koncu ga je le postrigla. Vse ima svoje meje. Če kuža med nego zadovoljno dremucka, se sam vrže na hrbet... super! Če pa mu je nega v breme, če ga boli in cuka, potem pa raje škarje v roke.

Uživajte s kužki še naprej!

[Lonny]

Imam pa eno vprašanje .... mi gremo ta teden na morje pa me mallo zanima kako je s temi srčnimi glistami??..Moja Loni ima sicer frontline ki pa baje ni proti tem zajedalcem ki povzročajo srčne gliste...Sem slišala da ampule stronghold so proti tem, samo glede na to, da sem ji pred 2 tednoma dala ampulo frontlinea verjetno ni dobro, da ji dam pa sedaj še amulo strogholda...Ali mogoče obstaja to tudi v kakšni drugi obliki....
Vseh informacij bom zelo vesela:)

[Lonny]

Si si prav zapomnila