Irski mehkodlaki pšenični terier

[ksenija_duby]

Špric plastenka pri Dabiju ne pomaga nič. Se začne stegovat po meni in lizat vse kar špricne ven, ker misli, da se igram z njim.
Pomaga pa res to z ignoriranjem. Ko pridem domov grem lepo mimo njega brez kakega posebnega navdušenja. Šele ko slečem jakno in odložim torbico ga pokličem in ko pride do mene ga pobožam in pocrkljam.
Ne moremo pa poštarju dopovedat tega... zato pa pes pri njem še zalet vzame, da od navdušenja skoči nanj. Ampak, poštar se temu samo smeji.... včasih bi bilo treba prej vzgojit ljudi!

[ksenija_duby]

Kaj je še kaj mladičkov softijev v Sloveniji, poleg seveda tvojih (Tabu, Tessa,...), pa male Gwendy?

[vali]

Benny se me tako blazno razveseli, vedno, ko se vrnem, pa čeprav grem ven samo za nekaj minut in potem sledi ta njegov navdušen pozdrav s skakanjem, lizanjem.. Meni je to všeč in če bi to delal samo domačim bi bilo fino, nekateri, ki pridejo k hiši pa tega ne marajo. Zato sem tudi jaz začela z ignoriranjem. Benny sicer čudno gleda in si misli, hej kaj ti pa je?  Sicer pa je to zelo preprosta metoda in mislim, da bo delovala. Tudi drugače zdaj z njim delamo bolj dosledno, po metodi "nič ni zastonj", ker smo ga preveč razcartali in to verjetno v obdobju, ko bi morali najbolj delati. Ni taka nedolžna dušica, kot izgleda. Zdaj odrašča in se predvsem s samci rangira, tudi pretep je že bil. Prav tako ga sprovocira vse kar se hitro premika(avto, kolo...) Za vsem se zažene.  Kar naporno. Ne pomaga nič. Sem probala s kreganjem, cukanjem, da se je vsedel... Edino če ga probam zamotit s hrano. Mi je žal, da nisem takoj po končani mali pasji šoli nadaljevala s šolanjem (se mi je takrat zdelo, da ni potrebe). Zdaj bo potrebno vložit veliko več napora.
Lp

[sanci_cat]

Hojla! 

Ja Elmo se je v Lučko na razstave res kar preveč zacopal; ma dober okus ni kaj. Drugače pa neca, če bi ga malce bolj spoznala, bi ugotovila, da le ni tako priden kot se dela   
Ima včasih take smotane fore, da kar ne vem kaj naj z njim. 
Elmo je name enkrat zarenčal: ko je bil 4 mesece star. Dala sem mu za jest in se vsedla zraven njega. Me je pogledal in zarenčal, pa sem ga kar mal po gobčku mahnila in rekla fuj. Od takrat nikoli več. Zalaja pa name takrat, ko se hoče z mano pogovarjat. Pol začnem pa še jaz lajat nazaj - mimoidoči najbrž ugibajo kdo je bolj pasji. 

Mi gre pa na živce zadnje čase, ker nonstop sili ven - sam norel bi in potem ga boga lastnica pelje na daljši sprehod večkrat an dan. Že kar čutim kako mi grejo grami dol. Pa tolk simpatične oblince mam  Jah, kaj. Pes že ve, kdaj mora lastnico v roke vzet, če se sama noče. 


Aha, pa podatki še za Zagreb danes:
prijavljeni:
Brunello  ?
Jivara 

[sanci_cat]

Brunello:

Ej pa katastrofa od psa. Ta Iulius psi so katastrofa od katastrofe.  Sramota.
Me prav zanima kakšne ocene sta dobila.

[attachment deleted by admin]

[samson]

Zdravo, Tina, me smo bile danes v Leskovcu, pa nismo imele tvoje št. Bilo je 5 softyjev, pridružil se nam je še dubyjev popolnoma ostriženi brat Dino. Najprej je bilo veliko lajanja in renčanja, pa je Ksenija vztrajala, da jih spustimo in je kar šlo. Dino se je zanimal za (mladoletno) Tesso in je vseh pet psov lepo veselo letalo naokrog. Prav fino.

Nekaj slik - od blatne luže za nujno žejo do Envy, ki bo čez 4 dni stara 9 let.

Pa še to: takile sprehodi so fajn, potem pa še "posprehodi" s pijačko ravno tako. Seveda le zato, da se psi navadijo biti pridni ob mizi 

[attachment deleted by admin]

[samson]

Envy

[attachment deleted by admin]

[neca91]

Glede lova na kolesarje, mopede in avtomobile. Lučka je bila, ko je
bila še mladič tako iz sebe, da sem mislila, da je popolnoma nora.
In tudi nisem upala, da bom to odpravila. Pa sem precej dolgo zahtevala
naj sede, takoj ,ko sem od daleč zaslišala avto ali moped ali videla kolo
in potem je pod prisilo, tudi tako da sem jo zelo trdo držala za tilnik,
sedela dokler avta ali kolesarja ni bilo več videti ali slišati. Tudi če je
kazalo, da nič ne zaleže, sem vztrajala in sedaj prisežem, da avtov,
kolesarjev in mopedov sploh ne vidi, tudi če gredo tik mimo nje. problem
pri tem je, da gredo moped ali kolo hitro mimo, torej bežijo, za psa pa
je to nagrada. če pa sedi in molči, on ni noben vzrok za ta beg in torej
se ne počuti nagrajenega. Mirovanje je preprečitev lova in če traja nekaj
minut in pri smo pri tem dosledni, se bo pes odvadil. če pa noče sedet
moramo biti precej trdi in ga kar potisnemo dol. Ja, tudi Lučka ni bila
angelček za časa mladih nog, no, sicer renčala name ni nikoli, sem pa
jaz precej trda z njo, čeprav jo tudi rada crkljam, ji mora biti v vsakem
trenutku jasno, kdo je vodja krdela. Ona pa, to je res, živi samo za to,
da mi ugodi in če gre kaj narobe takoj povesi ušesa, sede poleg mene in
je čisto poklapana. Mislim, da si želi biti vzorno ubogljiv pes. Jaz je nisem
še nikoli udarila, ker to pri prvi psički ni nikoli zaleglo in poleg tega sem
vedno imela občutek krivde, sem jo pa parkrat, ko je bila zelo zoprna,
prijela za vrat, jo dvignila in jo stresla. To po pasje pomeni: drugič te
ubijem. No, pri njej je to bila zelo učinkovita metoda, ki pa jo smemo
uporabljati samo v skrajni sili. Drugače je Lučka tu skrajno nesrečen
pes, ker se nihče noče igrat z njo. Danes smo sicer srečali zelo ljubko
kužico iz Ankarana neko Grifon ali kaj vem jaz kaj (francoska pasma),
zelo sta se razumeli, tudi lastnika sta bila super, a koj ko je Lučka
začela laufat je Mimica sedla, ker ima hud problem s tačko. Lučka
je res nesrečna in pozdravlja Elmerja, edinega, ki jo navzlic vsemu
ljubi.