Skupščinska farsa.
Od jeseni 2008 hodim na skupščine KZS, pa je bila zame četrtkova najslabše vodena, vodstvo pa je bilo nanjo najslabše pripravljeno.
Izpostavila bom dve cvetki, ki sta obe povezani s 6. točko dnevnega reda.
Predsedujoči skupščine nas je očitno želel, poleg navajanja, da ni bilo časa v predpisanem roku pripraviti skupščinskega gradiva za to točko (menda kršitev pravil ni nič takega, ker gre za 'splošno dobro'), prepričati tudi, da je sprememba statuta, o kateri smo potem odločali, tako majhna, da je ni treba poslati v registracijo na Upravno enoto. Po navajanju delegatov, da je tak postopek predpisan z zakonodajo, je pristavil, da če zakon tako pravi, bodo pač poslali spremembe na UE.
Če za razumevanje postopka ob spremembi temeljnega akta društva (v KZS primeru je to 'Statut') ni dovolj branje Zakona o društvih, pač pokličeš na eno od Upravnih enot in vprašaš, pa ti lepo, po kmečko, razložijo, kam spadajo spremembe enega ali dveh členov statuta, tudi tistih, ki se nanašajo na disciplinske postopke in disciplinske komisije. Zagotovo lahko tja kliče kdorkoli med nami. Vse in še več o tem vedo na skupščini prisotni predsedniki članic KZS, pa vendar jih je predsedujoči skupščine z veliko vnemo prepričeval o nasprotnem.
Glasno je sicer bral del teksta iz Zakona o društvih, vendar najbrž ne tega:
Zakon o društvih (ZDru-1-UPB2)
20. člen
(registracija sprememb)
(1) Če društvo spremeni ime, skrajšano ime, sedež ali druge določbe temeljnega akta, zastopnika ali naslov sedeža društva, mora vložiti zahtevo za registracijo spremembe v 30 dneh od nastale spremembe.
(2) Zahtevi iz prejšnjega odstavka mora društvo priložiti zapisnik seje organa, na kateri so bile sprejete spremembe. Če je bil spremenjen temeljni akt, mora zahtevi priložiti izvod sprememb temeljnega akta ali prečiščenega besedila temeljnega akta. vir
Zakon o društvih (ZDru-1-UPB2)"Če društvo spremeni ... ali druge določbe temeljnega akta",
"mora vložiti zahtevo za registracijo spremembe ..." in
"mora zahtevi priložiti izvod sprememb temeljnega akta ali prečiščeno besedilo temeljnega akta, ..." je precej preprost in lahko razumljiv tekst.
Dogajanje in razlage, zakaj so te majhne spremembe prav v tem trenutku tako izjemno potrebne ter pomembne, da smemo kršiti statutarna pravila, ni jih pa potrebno dati v uradne evidence oz. so za uradnike na UE (in druge) nepomembne, odpirajo več vprašanj, kot smo dobili odgovorov. Osebno razumem izvajanja vodilnih takole:
Statut KZS in Pravilnik o disciplinski odgovornosti nista usklajena, zato so na sodiščih padli vsi pretekli disciplinski postopki (na govornici sicer demantirano), prihodnjih pa ne morejo začeti, ker se ob enakih pravilih predvideva, da bodo padli tudi vsi bodoči. Zato je treba zadevo spremeniti zdaj, saj se lahko vsak trenutek pojavijo 'škodljivci', ki bodo delali škodo KZS. Torej, nujno je potrebno dvoje: sprememba statuta in izvolitev članov disciplinske komisije že po novih, komaj 'sprejetih' pravilih, čeprav so bile volitve razpisane po starih pravilih in so se kandidati po starih pravilih tudi prijavili. Vendar sprememb statuta ne bi dali na Upravno enoto, ker so to le majhne in nepomembne spremembe. Imeli bi jih kar v predalu in bi jih uporabili, ko bi se pokazala potreba? Torej, interno in 'na zalogo'? V uradnih evidencah na državni ravni pa bi imeli še staro verzijo Statuta KZS, brez, za vse ostale nepomembnih, za KZS pa tako pomembnih, sprememb?
Kako razumeti idejo KZS pravnikov, vodstva in ostalih o spremenjenem Statutu, ki ga ne bi registrirali na Upravni enoti, pa bi vseeno z njim lahko zmagovali v postopkih na sodiščih?Pravniki? Logiki?
6. skupščinska točka je bila prav neverjetna še po inovativnem ugotavljanju, kaj je to sklepčnost, kaj kvorum, kaj večina in kaj tretjina, ter po računanju glasov. Tudi pri tej točki se je uporabljajo število prisotnih članic, ki ga je navedla verifikacijska komisija ob svojem začetnem poročanju, saj vmesnega preverjanja ni bilo, kar pomeni, da je bilo
prisotnih 57 predstavnikov članic KZS z veljavnimi pooblastili, od skupaj 119 članic KZS. Po prvem štetju glasov 'za', 'proti' in 'vzdržanih' je predsednik verifikacijske komisije ugotovil, da je en glas preveč in glasovanje smo ponovili, kar je dalo končni rezultat: ZA = 26 glasov, PROTI = 24 glasov in VZDRŽANIH = 6 glasov. Predsedujoči je naznanil:
"Štejem, da so spremembe sprejete." Iz občinstva se je med protestom nekaterih prisotnih delegatov, da sklep ni bil izglasovan z večino (z najmanj 29 glasovi), slišalo druge, ki so trdili, da veljajo le glasovi ZA in PROTI, VZDRŽANI pa ne štejejo, ker sta bila samo dva kartončka (bel za ZA in rdeč za PROTI), da so vzdržani za glasovanje nepomembni in če bi hoteli, da se njihovi glasovi štejejo, bi morali glasovati za ali proti.
Predsedujoči je nato prebral (s statutom neskladen?) 4. člen skupščinskega poslovnika, ki smo ga sprejeli na začetku (objavljam ga v nadaljevanju) in
povedal, da nas je glasovalo samo 50, od tega 26 za in 24 proti, vzdržani pa niso glasovali, da je kvorum tretjina in da smo glasovali vredu. Predsednik verifikacijske komisije je na govornici le še
potrdil 'trenutno glasovalno znanost'
, da smo glasovali samo za in proti, vzdržani pa so samo za potrditev kvoruma. 
4. člen Poslovnika o delu skupščine, 10. 10. 2019Na zgornji člen poslovnika skupščine se je predsedujoči skliceval (in ga v celoti prebral), ko je navajal, da je glasovalo samo 50 delegatov (od 57 prisotnih) in samo njihovi glasovi štejejo, vzdržani pa ne.
Če je ta člen Poslovnika skupščine nekdo namerno tako napisal in z njim poskušal delegate namerno zavesti, to zagotovo ne bo delovalo na Upravni enoti. Ne se bat! Na Upravnih enotah zagotovo vedo, da je v primeru takšnega 'kreativnega' pravilnika treba brati Statut.
Statut v slikci:
vir
Statut KZSIn še
Statut KZS kot tekst:
34. člen
(1) Skupščina sklepe sprejme z večino glasov navzočih predstavnikov, razen če je za posamezen primer določeno drugače.
(2) Skupščina je sklepčna, če je na njej navzočih vsaj polovica predstavnikov vseh članic. Skupščina lahko z delom prične, če je po polurnem čakanju na Skupščini navzoča vsaj tretjina predstavnikov članic, pri čemer so sklepi Skupščine veljavni, če je zanje glasovala večina navzočih predstavnikov članic, razen če je v posameznem primeru določeno drugače.vir
Statut KZSNaj poskusim po laično spravit dogajanje v nek razumljiv okvir:
Ker ob 18h ni bilo prisotnih predstavnikov vsaj polovice vseh članic (vsaj polovica od 119 je 60), je predsednik KZS naznanil, da se v skladu s pravili počaka pol ure, na kar bo dovolj navzočnost predstavnikov vsaj tretjine vseh članic (vsaj tretjina od 119 je 40).
Čez pol ure je sporočil, da je navzočih 57 članic, kar je več od predpisane tretjine vseh članic in se lahko skupščina prične, saj je zahtevan kvorum dosežen in smo sklepčni.
Torej,
navzočih je bilo 57 delegatov članic KZS in
po Statutu KZS (glej zgoraj 2. tč. 34. člena)
je sklep sprejet, če zanj glasuje večina navzočih predstavnikov članic. Kaj so navzoči, ni znanost. To so vsi, ki jih je preštela verifikacijska komisija na začetku, saj vmesnega preverjanja prisotnosti, kvoruma ali česarkoli drugega kljub večim opozorilom delegatov predsedstvo ni izvedlo. Kaj je večina, ni znanost. To je vsaj eden več od polovice.
Sklep bi bil sprejet, če bi ZA glasovalo vsaj 29 delegatov.Kaj je vodilo predsedujoče in vse ostale, ki so čez dvorano vpili, da vzdržani pri štetju in odločanju ne štejejo, vedo le oni sami. Bo vodstvo KZS šlo s takim sklepom na Upravno enoto, da jim tam razložijo pravila glasovanja ter pokažejo, kaj piše v Statutu KZS in narišejo, da od 57 v nobenem primeru 26 ni niti polovica, kaj šele večina ...? Lahko kdo po zaključku skupščine in v izogib 'odhodu' takega zapisnika na Upravno enoto, sploh še spremeni 'sprejeti' sklep v 'nesprejetega', pa se s tem KZS izogne blamaži? Ne vem. Nisem pravnik. V upravnem odboru KZS jih je nekaj in lahko morda kako pomagajo. Ne bi si želela biti zdajle v koži predsednika KZS in s tem mahati okrog po uradih.
Za zaključek: Poleg navedenega sklepa je bil sprejet le še pod 5. točko dnevnega reda en vsebinski sklep (ZA = 50, proti = 1) in sicer, da naj UO nadaljuje postopke za morebitno prodajo stavbe v Zapogah, o čemer mora seznaniti skupščino, in ta bo šele odločala o prodaji nepremičnine. Sprejeta sta bila sicer še sklepa, da eno od društev s kopijo pooblastila ne more sodelovati na skupščini, da pa lahko člani lovskih družin združenja, ki je član KZS, kandidirajo na volitvah za skupščinske organe. Farsa se je s čudnimi pojasnili nadaljevala tudi pri 7. (predstavitev dela volilne komisije) in 8. točki dnevnega reda (volitve skupščinskih organov), vse skupaj pa se je zaključilo s podelitvijo priznanj zaslužnim kinologom. Za volitve skupščina s 34 prisotnimi delegati ni bila več sklepčna, so jih pa menda vseeno izvedli.
Zapisnik bo, v to ne dvomim. Upam, da z natančnimi navedbami vseh delegatov, ki so opozarjali na nepravilnosti, nezakonitosti in izpodbojnost ter z natančnimi izjavami vodstva skupščine, verifikacijske komisije in volilne komisije. Zagotovo ga ne bo težko napisati, saj se je eden prvih sprejetih sklepov nanašal na snemanje celotne skupščine.
Torej, izkupička skupščine pravzaprav ni, če ne štejemo, da so nam nekateri pokazali 'preveč', so pa bili obloženi kruhki.
Jana. Vse pravice pridržane.
