Nagajivec se javlja iz novega doma.
Včeraj popoldan sem dobil nenapovedan obisk. Moral sem iti ven na mraz z Majo. Brrrr. Tam sta me čakala dva neznanca. Le kaj želita? Vidim da sta prijazna in me božata. Ampak ta presneta oprsnica. Kako mi gre na jetra.
Kaj pa zdaj? A kar na sprehod gremo? Pa brez Maje?! Saj bo dobro pretegniti tace, ampak kar sam z njima?
Smo že nazaj. Malo smo se lovili, tekali. Luštno je bilo.
Sem mislil da imata dovolj, pa ju moram zdaj peljati še na en sprehod. Zgleda da bo potekal v eni kovinski škatli. Joj, vse se ziblje!! Drevesa in hiše kar letijo mimo.
Končno smo se ustavili. Vse je drugače zunaj. In pojavili so se še trije manjši neznanci. Polno rok me boža. Všeč mi je. In toplo je v prostoru.
Očitno sem bil priden lani, saj sem dobil čisto novo posteljo. Ahhhh, kako paše. Bom kar malo zaspal.....
Opa! Hitro! Kje je stranišče? Ne zmorem več. Tukaj bo dobro..... Mogoče pa ni bilo prav. Ljudje se zdaj obnašajo kot jaz. Hodijo po vseh štirih. No, mi bodo že povedali.
Pa vsi me kličejo Hor.
Jana. Vse pravice pridržane.
